0
Zobje
Zobna sklenina, ki prekriva zobno krono, je najtrši del ?loveškega telesa. Sestavljena je iz hidroksil-apatitnih kristalov, ki so tako trdi, da jih lahko režemo le z diamantnimi (zobozdravniškimi) svedri. Kljub trdoti je sklenina zelo ob?utljiva na delovanje kislin. Kisline tvorijo bakterije ustne votline, kadar imajo na razpolago dovolj hrane. Vir hrane za bakterije so predvsem ostanki ?lovekove prehrane, ki zastajajo med zobmi. ?e jih ne o?istimo pravo?asno, pride zaradi bakterijske presnove do tvorbe kislin v ustni votlini (padec pH). Ko so vrednosti pH v ustih nižje kot 5,5, pride do raztapljanja zobne sklenine in tudi drugih trdih zobnih tkiv. Tako nastane zobna gniloba (karies), ki brez zdravljenja vodi v razpad zoba.
Glavni obrambni mehanizem proti zobni gnilobi je slina, ki vsebuje u?inkovite izravnalce kislosti - pufre. Slina vsebuje tudi raztopljene sestavine skleninskih kristalov, ki se vgrajujejo v poškodovano sklenino in tako obnavljajo njene za?etne poškodbe. Po izrastu zoba se z leti na površini zoba sklenina še bolj zgosti, imenujemo jo zrela sklenina. Ta je manj dovzetna za kislinske poškodbe. Zato je novih procesov gnilobe po 45. letu precej manj in tudi po?asneje napreduje. V starosti je novih procesov zobne gnilobe razmeroma malo; nastajajo predvsem na zobnih vratovih in zobni korenini. To je koreninska zobna gniloba, ki je zna?ilna oblika zobnega kariesa v starosti. Najboljša obramba pred njegovim nastankom je redna in pravilna zobna higiena. Poleg zobne š?etke je glavni pripomo?ek zobna nitka. Zobne paste, ki vsebujejo fluoride, omilijo ob?utljivost zobnih vratov. Premo?no okvarjene zobne ploskve zobozdravniki lahko obnovijo.
Obzobna tkiva
V ustni votlini živijo raznovrstni mikroorganizmi v medsebojnem ravnotežju in ne povzro?ajo bolezenskih sprememb. To ravnotežje pa se lahko poruši, posamezna mikrobna vrsta se mo?no razmnoži in postane bolezenska (patogena) za tkiva v ustni votlini. Ugodne pogoje za razrast bakterij nudijo ostanki hrane, ki se nahajajo dovolj ?asa v neo?iš?enih medzobnih prostorih. Nekatere bakterije pri svojem razraš?anju izzovejo obrambno reakcijo obzobnih tkiv. Najprej nastane vnetje dlesne (gingivitis). Dlesna nabrekne, postane rde?a in že na dotik krvavi. V?asih vnetje ne napreduje, pogosteje pa okvari globje leže?a obzobna tkiva, predvsem obzobno kost (parodontitis - parodontalna bolezen). Kost se zaradi bakterijskih presnovkov in vnetja razgrajuje in zato vse manj ?vrsto oklepa zob. Ko propade dovolj kosti, se zob zamaje in nato izpade. To je potek bolezni, ki so jo pred nekaj desetletji ozna?evali kot parodontozo, danes pa jo imenujemo vnetna parodontalna bolezen. Bolezen je mo?no razširjena po 55. letu, saj ima v tej starosti skoraj vsak ?lovek vsaj eno od oblik parodontalne bolezni. V novejšem ?asu imajo zobozdravniki na razpolago veliko zdravil in na?inov zdravljenja, zato ne drži ve? trditev, da je "parodontoza" neozdravljiva.
Pomembno je redno odstranjevanje bakterijskih zobnih oblog (bakterijskega plaka) iz medzobnih prostorov. Poglavitni pripomo?ek je zobna nitka, ki skupaj s pravilno uporabljeno zobno š?etko u?inkovito odstrani bakterijski plak. Razne ustne vode pri napredovani obliki bolezni ne pomagajo veliko. Neodstranjen bakterijski plak v nekaj dneh zaapni z minerali, ki se v raztopljeni obliki nahajajo v slini - take trde obloge imenujemo zobni kamen. Zobni kamen lahko odstrani le zobozdravnik. Zato je redno obiskovanje zobozdravnika ena od naju?inkovitejših metod za prepre?evanje nastanka napredovalih oblik parodontalne bolezni.
Ustna sluznica
Ustna sluznica je zaš?itena predvsem s slino, ki vsebuje tudi obrambne sisteme za zaš?ito pred okužbo. V starosti pride najve?krat do premajhnega izlo?anja sline. To je posebno izrazito pri ženskah po menopavzi. Stanje imenujemo kserostomija (suha usta). Ker sluznica ni ve? zavarovana s slinskim filmom, lahko postane bole?a in peko?a. Peko?a usta in še posebej jezik so pogosta nadloga v starosti. Pomagamo si lahko s pitjem rahlo kislih pija?, izogibati pa se moramo za?injenim jedem. Popolnoma neu?inkovito je izplakovanje z žajblom, ker še bolj osuši usta! Pri težjih oblikah pa lahko pomaga samo strokovnjak. Usta lahko pe?ejo tudi pri okvarjeni vratni hrbtenici (to v starosti ni nobena redkost), pri pomanjkanju krvnega železa, nekaterih vitaminov, sladkorni bolezni in jemanju nekaterih zdravil.
Okužbe ustne sluznice so v starosti najve?krat glivi?ne, povzro?ajo jih predvsem glivice iz rodu Candida. Glivi?na vnetja so pogosta pri ljudeh, ki nosijo v ustih snemne zobne proteze. Najve?krat je sluznica pod protezino ploš?o živorde?a in pe?e. Zdravljenje z zdravili je u?inkovito. Pogosto lahko pri starostnikih v ustni votlini odkrijemo bela podro?ja - bele madeže, ki se najve?krat nahajajo na li?ni sluznici, na robu jezika ali na ustnem dnu. Taki beli madeži navadno niso nevarni, lahko pa v posameznih primerih preidejo v rakavo tvorbo in jih zato lahko uvrstimo med prekanceroze (stanja, iz katerih lahko hitreje kot iz zdravega tkiva sluznice vzbrsti rak). Pogostnost ustnih rakov tudi v Sloveniji naraš?a in bolezen nastopi najve?krat po 55. letu. Med vzroki je najusodnejša kombinacija uživanja alkohola in kajenja. Ker je odkritje ustnega raka v zgodnjih fazah pogoj za uspešno zdravljenje, je po 55. letu smiselno vsaj enkrat letno obiskati zobozdravnika, ki pa naj ne pregleda zgolj zobovja in obzobnih tkiv, ampak tudi ustno sluznico.
Stomatoproteti?na rehabilitacija
Manjkajo?e zobe lahko zobozdravnik nadomesti na ve? na?inov. Fiksni nadomestki so tisti, ki so na preostale zobe (nosilce) cementirani, snemne stomatoproteti?ne nadomestke (proteze) pa morajo ljudje v?asih vzeti iz ust. V zadnjem ?asu se vedno bolj uporabljajo tudi zobni vsadki (implantati), ki jih zdravnik vsadi v ?eljustno kost in tako omogo?i dobro pri?vrstitev mosti?ka ali proteze tudi tam, kjer tega ni bilo mogo?e narediti. Zobni vsadki so omogo?ili, da tudi v starosti ni treba ve? hoditi po svetu brez zob. Starost ni ovira za zobne vsadke, ki lahko mo?no izboljšajo kakovost življenja, saj na splošno velja, da je prijetno ob nasmehu pokazati negovano zobovje.
Cvetka Pernat
Bolezni prebavil
Bolezni prebavil so po pogostnosti takoj za obolelostjo srca in obto?il. Prebavila se, kakor vsi organi, s staranjem spreminjajo, vendar ne v taki meri, da bi spremembe povzro?ile bistven porast obolelosti v kasnejših letih. Zato ni bolezni prebavil, ki bi bila izklju?no povezana s starostjo. Pa? pa z leti naraš?a pogostost funkcionalnih motenj prebavil, ki jih z aktivnim sodelovanjem bolniki lahko v veliki meri omilijo ali se jim celo izognejo.
Dispepsija
Dispepsija je bole?ina ali ob?utek nelagodja v zgornjem delu trebuha. Obi?ajno je v zvezi s hranjenjem. Bolniki najpogosteje opisujejo bole?ino v trebuhu, napenjanje po hrani, slabost, bruhanje, spahovanje, neješ?nost. Ob?asne dispepti?ne težave opisuje od 20 - 40 % odraslih, prizadeti so mladi in starejši. Vzrok je lahko organska bolezen zgornjih prebavil, kar zdravnik dokaže z ustreznimi preiskavami. Pri polovici bolnikov z dispepsijo organske bolezni ne najdemo, takšen bolnik ima funkcionalno dispepsijo. Bolnik z dispepsijo in blagimi težavami si lahko pomaga sam z ustrezno prehrano. Uživa naj majhne obroke hrane, revne z maš?obami. Izogiba naj se poznih ve?ernih obrokov. Ob ob?utku sitosti naj neha jesti. Izogiba naj se hrane in pija?, ki sprožijo težave. ?e bolnik sam kupi zdravila proti svojim težavam brez obiska zdravnika, naj strogo upošteva navodila o pravilnem jemanju. ?e so težave hude in ?edalje pogostejše in v nekaj tednih kljub dieti ne izzvenijo, je treba poiskati pomo? zdravnika.
Zgaga in refluksna bolezen požiralnika
Zgaga je peko?a bole?ina, ki se iz žli?ke širi v prsni koš in je hujša po obroku ali pri spremembi položaja telesa. Povzro?a jo prelivanje želod?nih sokov v požiralnik. Sluznica želodca je odporna, sluznica požiralnika pa neodporna na želod?no kislino. ?e je želod?na kislina predolgo v požiralniku, se njegova sluznica okvari. Bolnik pri tem ?uti mo?nejšo in ?edalje pogostejšo zgago, ?esto ?uti vra?anje želod?ne vsebine v usta, ima neprijeten ustni zadah, slabo spi zaradi težav, ?edalje bolj je zaskrbljen in v vedno ve?jem stresu, kar težave še poglobi. Takšen bolnik ima refluksno bolezen požiralnika.
Bolniki pogosto tožijo zaradi draže?ega kašlja, pri nekaterih je v ospredju astma, nekateri so kroni?no hripavi, mnogi, predvsem starejši, opisujejo slabost in bruhanje. Bolnik si pri zdravljenju lahko precej pomaga s prilagoditvijo na?ina življenja: obleka naj bo udobna, izogiba naj se pripogibanju v pasu, spi naj z dvignjenim vzglavjem. Izogiba naj se po?itka vsaj tri ure po obroku. V hrani naj omeji ali ukine maš?obe, alkoholne pija?e, preneha naj kaditi. Obroki naj bodo majhni, izogiba naj se poznim ve?ernim obrokom. Ob prilagojenem na?inu življenja si lahko pomaga z zdravili, ki nevtralizirajo želod?no kislino in jih lahko kupi v lekarni brez recepta. Na našem trgu je dosegljivih ve? takšnih zdravil: Acimol (Krka), Duobloc (Lek), Rupurut (Bayer Pharma). ?e vsi ti ukrepi niso dovolj, naj bolnik s takšnimi težavami poiš?e pomo? zdravnika. Za ob?asne težave pomaga tudi navadna soda bikarbona.
Hiatusna hernija
Pojem hiatusna hernija ?edalje pogosteje slišimo v povezavi z refluksno boleznijo požiralnika. Prepona je ploš?ata mišica, ki razmeji prsno in trebušno votlino. Odprtina prepone, skozi katero prehaja požiralnik iz prsne v trebušno votlino, je lahko prevelika, zato del želodca zdrkne navzgor v prsno votlino. Takšen bolnik ima hiatusno hernijo. Približno tretjina takih ljudi razvije refluksno bolezen požiralnika, ostali so brez težav. Sama hiatusna hernija ne potrebuje zdravljenja, zdravljeni pa morajo biti tisti bolniki, ki imajo dokazano tudi refluksno bolezen požiralnika.
Pepti?na razjeda (rana)
Pepti?na razjeda je rana na sluznici želodca ali dvanajstnika. Obolijo ljudje v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje so prizadeti bolniki med 55. in 65. letom starosti. Moški obolevajo dvakrat pogosteje od žensk. Razjeda v dvanajstniku je štirikrat pogostejša od želod?ne, pri starejših bolnikih se to razmerje izravna. Vrsto let smo trdili, da je pepti?na razjeda posledica porušenega ravnotežja med obrambnimi in agresivnimi dejavniki na sluznici prebavil. Sluznica prebavil ima odli?no sposobnost zaš?ititi se pred škodljivimi vplivi. ?e so obrambne sposobnosti sluznice porušene, jo agresivni dejavniki, predvsem želod?na kislina, toliko okvarijo , da pride do pepti?ne razjede. V zadnjem desetletju smo prišli do novih spoznanj o pomembni vlogi bakterije Helicobacter pylori pri nastanku pepti?ne razjede, zato se je spremenilo tudi zdravljenje. Za nastanek pepti?ne razjede so lahko odgovorna tudi protivnetna zdravila (prim. Aspirin), kar prizadene predvsem starejše ljudi, ki jemljejo ta zdravila zaradi bole?in v sklepih ali preventivno zaradi sr?nega infarkta ali možganske kapi. Bolnik s pepti?no razjedo ?uti bole?ino v žli?ki, lahko tudi pono?i. Bole?ina obi?ajno popusti po hrani ali zdravilih, ki vežejo želod?no kislino. Lahko se pojavlja v epizodah. ?e je bolnik kadilec ali uživa redno protivnetna zdravila, je verjetnost, da ima pepti?no razjedo, še ve?ja. Nevarni so zapleti, predvsem krvavitev iz razjede ali razpoka razjede. Najpogosteje jih opazujemo pri starejših bolnikih, ki uživajo protivnetna zdravila. Lahko se kon?ajo tudi s smrtjo. Bolj so ogrožene ženske, starejše od 75 let.
Bolnik s sumom na pepti?no razjedo mora poiskati pomo? zdravnika. Poleg zdravljenja z zdravili pa mora tudi sam prispevati k boljšemu celjenju: razmisli naj o morebitnih dejavnikih, ki lahko sprožijo ali poslabšajo njegovo bolezen. Preneha naj kaditi, opusti naj kavo in alkoholne pija?e in poskrbi za zdravo prehrano. Opusti naj jemanje Aspirina in protivnetnih zdravil, ki naj jih zamenja za druga, ki mu jih bo svetoval njegov zdravnik. Izogiba naj se stresom.
Okvara jeter
Jetra so zaradi svoje presnovne vloge izpostavljena številnim strupom iz okolja; mednje štejemo tudi zdravila. Vsako zdravilo lahko okvari jetra, vendar so na sre?o te okvare redke. Najve?jo nevarnost za jetrno okvaro pri nas predstavlja alkohol. Alkoholizem je problem naše družbe. Povezan je s socialnimi in ekonomskimi razmerami, z versko pripadnostjo, lokalnimi obi?aji. Po svetu in pri nas uživanje alkohola naraš?a. Posledi?no je v porastu alkoholna jetrna bolezen. Vsi alkoholiki sicer ne razvijejo jetrne okvare, razvije jo le petina bolnikov. Ve? kot polovica jetrnih ciroz nastane zaradi uživanja alkohola. Okvara jeter ni povezana s tipom alkohola, pa? pa z zaužito koli?ino. Nevarna dnevna doza je 80 g vsaj 8 let. Za boljšo predstavo: 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 0,3 dl viskija vsebuje 10 g alkohola. Redno vnašanje alkohola je nevarnejše kot ob?asno, ker imajo jetra možnost okrevanja v dnevih, ko niso izpostavljena strupu. Med ženskami, ki so ob?utljivejše za alkoholno jetrno okvaro, alkoholizem naraš?a. Pomembno vlogo ima tudi prehrana: s proteini revna hrana pospeši jetrno okvaro, s proteini bogata hrana pa jih do dolo?ene mere š?iti. Zdravljenje alkoholne jetrne okvare zahteva opustitev uživanja alkohola, hrano, bogato z beljakovinami in vitamini, vprašljiva pa je uspešnost zdravil.
Bolezni žol?nika
Najpogostejša bolezen žol?nika so žol?ni kamni. Ve?ina jih ne dela težav. Velikokrat jih odkrijemo pri pregledu trebuha z ultrazvokom. Težave, ki jih vendarle povzro?ajo, pa so: bruhanje s hudo bole?ino pod desnim rebrnim lokom, ki se širi pod lopatico. Dokaz bolezni je enostaven. ?e jih odkrijemo pri starejših bolnikih, moramo biti izredno pozorni zaradi možnosti hudih zapletov, predvsem razpoke žol?nika, ki pri starejših bolnikih lahko poteka nemo, brez hujših bole?in, se pa kon?a s smrtjo. Starejši bolniki, ki imajo sum ali dokazane žol?ne kamne, se morajo posvetovati s svojim zdravnikom glede nadaljnjega zdravljenja oziroma operacije, saj sama dieta ne bo dovolj. Kamne, odkrite slu?ajno, ki ne povzro?ajo težav, je najbolje pustiti pri miru.
Bolezni trebušne slinavke (pankreasa)
Bolniki z obolelostjo trebušne slinavke so ve?inoma hudo prizadeti, pogosto življenjsko ogroženi. Najpogostejša bolezen je vnetje trebušne slinavke. Vzrok je lahko dolgotrajna zloraba alkohola, na drugem mestu so žol?ni kamni. ?e alkohola ne bi uživali, ve?ine bolezni trebušne slinavke ne bi bilo. ?e pride do kroni?nega vnetja, morajo bolniki vedeti, da je to napredujo?a bolezen, ki jo lahko upo?asnijo in si z odgovornim ravnanjem izboljšajo kakovost življenja. Osnova zdravljenja je prenehanje uživanja alkohola. Pri starejših bolnikih lahko pride do kroni?nega vnetja trebušne slinavke, ki se kaže s hujšanjem, obilnimi driskami, sladkorno boleznijo, vendar bolnik nima bole?in. Vzrok še vedno ni znan, vsekakor ne gre za alkohol ali žol?ne kamne. Zdravljenje obsega dieto, zdravljenje sladkorne bolezni ter dodajanje zdravil, ki jih dolo?a zdravnik. Zahrbtna, za uspešno zdravljenje najve?krat prepozno odkrita bolezen je rak trebušne slinavke.
Kile
Trebušne kile so izbokline potrebušnice skozi trebušno steno in so obi?ajno izpolnjene s ?revesom. Pri starejših kile nastanejo zaradi slabosti trebušne stene. ?e kilo lahko z blagim pritiskom ali masažo potisnemo nazaj v trebuh, ni velik problem v tem trenutku. ?e je ni mogo?e povrniti v trebuh, je ukleš?ena. Tak bolnik je ogrožen, potrebna je takojšnja operacija. Glede na mesto, kjer kile nastanejo, jih tudi poimenujemo. Pri starejših je najpogostejša dimeljna kila. ?e se ta bo?i v dimljah, govorimo o direktni, ?e pa se spuš?a ob semenskem povesmu v mošnjo, govorimo o indirektni dimeljni kili. Bolnik s kilo naj se o svojem problemu posvetuje s kirurgom.
Divertikli
Z leti se pojavljajo v širokem ?revesu divertikli. Pri 40. letu starosti jih ima le 5 %, po 60. letu 30 - 40 % in po 80. letu 60 - 80 % ljudi. Gre za bolezen, ki se je pri?ela pojavljati v za?etku tega stoletja z industrializacijo prehrane, v kateri je koli?ina neprebavljivih snovi minimalna. Tako pripravljena hrana se ve?inoma vsrka v ozkem ?revesu, v široko ?revo pride premalo neprebavljenih snovi. Zato se ?revo "poleni", miši?na vlakna se tanjšajo, ?revo se ne izpraznjuje dovolj u?inkovito. Pomanjkanje gibanja še dodatno prispeva k zaprtju. Zato so za iztrebljanje potrebni ve?ji napori in pritiski, ki povzro?ijo izbo?enja sluznice navzven skozi oslabljeno miši?je ?revesa, govorimo o divertiklih. Nevarni so zapleti divertiklov: vnetja, krvavitve ali celo razpok. Nastanku divertiklov se izognemo s prehrano, bogato z vlakninami. V primeru zapletov je potrebna ?imprejšnja zdravnikova pomo?.
Zaprtje
?lovek normalno izlo?a blato 3-krat dnevno do 3-krat tedensko. Moški iztrebljajo pogosteje od žensk. O zaprtju govorimo, ?e ?lovek težko izlo?i majhne koli?ine trdega blata, ?e je izlo?anje blata neredno na daljše presledke ali ima ?lovek ob?utek nepopolnega izpraznjenja. Zaprtje je problem, ki ga ob?asno ob?utijo ljudje v vseh starostnih obdobjih, vendar ga je s starostjo vedno ve?. ženske so trikrat bolj prizadete od moških. Redko je vzrok zaprtju bolezen debelega ?revesa: rak, vnetje, dolgotrajna raba sredstev proti zaprtju, bolezen zadnji?nega kanala, nevrološke bolezni. Pri starejših bolnikih, ki uživajo ve? zdravil zaradi obolelosti drugih organov, so lahko vzrok zaprtju nekatera zdravila: preparati železa, zdravila proti bole?inam, depresiji, parkinsonizmu, sredstva za odvajanje vode, nekatera zdravila proti povišanemu krvnemu pritisku. Pri ve?ini ljudi, ki opisujejo težave z zaprtjem, govorimo o funkcionalnem zaprtju: bolezni širokega ?revesa ne najdemo, najpogosteje gre za problem nepravilne prehrane in napa?nega iztrebljanja. Starejši ljudje pogosto opisujejo težave z zaprtjem. Vzrokov za to je ve?: uživanje hrane, revne z vlakninami in malo teko?ine, premalo gibanja ali celo negibnost, jemanje zdravil, ki poglabljajo zaprtje. Poleg napenjanja in slabega po?utja je dokaj pogosto pri starejših zagozdenje trdega blata v zadnjiku, ki se raztegne, ob tem se raztegne tudi mišica zapiralka, ki ne tesni ve? dobro. Posledica je nekontrolirano izlo?anje mehkega ali teko?ega blata ve?krat dnevno. Zagozdeno blato pa lahko povzro?i tudi popolno ?revesno zaporo ali razjedo v zadnjiku.
Zdravljenje zaprtja je dolgotrajno in zahteva sodelovanje bolnika. Bolnik naj se redno razgibava, vsak dan naj si dolo?i dovolj ?asa za iztrebljanje, ?e se le da po vsakem obroku. Da bo iztrebljanje lažje, naj na straniš?u v sede?em položaju primakne prsi k nogam. Izredno pomembna je pravilna prehrana. Hrana mora vsebovati dovolj vlaknin, ki v ?revesu vežejo velike koli?ine vode, nabreknejo in tako tvorijo ve?jo koli?ino mehkega blata, ki ga bo bolnik hitro in z lahkoto izlo?il. Hrana naj vsebuje 20 - 30 g vlaknin dnevno. Dovolj vlaknin vsebujejo fižol in stro?nice, nemlete žitarice, sadje in zelenjava. Ob tem naj bolnik uživa veliko teko?ine. Bolniki naj uporabljajo ?im manj zdravil proti zaprtju, raba naj bo le ob?asna. Odvajala, ki pospešujejo ?revesno gibanje ter izlo?anje vode in elektrolitov (Novolax - Krka, Dulcolax - Boehringer) dolgoro?no niso u?inkovita. Koristna so le za kratkotrajno uporabo nekaj dni. Osmotska odvajala (glicerinske sve?ke, Prorektal S - Lek, Importal - Novartis, Portalac - Belupo) vežejo vodo iz ?revesa in meh?ajo blato. So u?inkovita in hitro delujejo. Pozornost je potrebna pri starejših bolnikih s sr?nim popuš?anjem zaradi nevarnosti izsušitve. Raztopine za ?revesno lavažo svetujemo za hitro ?iš?enje ?revesa pred posegi. Klistir priporo?amo pri trdem blatu v zadnjiku. Na recept pa so zdravila (Digenol - Krka), ki pospešijo kr?enje ?revesnega miši?ja in na ta na?in izboljšajo iztrebljanje. ?e opisani ukrepi bolniku ne pomagajo, naj se o svojem problemu posvetuje s posebej pou?enim zdravnikom.
Problemi v podro?ju zadnjika
Z leti so pogostejši problemi v podro?ju zadnjika, ki bolnikom povzro?ajo veliko težav in strahu. Razpoke in vnetja v zadnji?nem kanalu so pogostejša v mladosti, redka v poznejših letih. Zlata žila (hemoroidi) so zvijugane in vozlasto razširjene žile ob izhodu ?revesa. Najpogostejši vzrok za nastanek je zaprtje. Hemoroidi so lahko zunanji, ki jih vidimo in so deloma prekriti s kožo. Notranje hemoroide tipamo v zadnji?nem kanalu. Bolniki si naj pomagajo s prehrano proti zaprtju, splošno higieno ter sve?kami in mazili. ?e ti ukrepi ne pomagajo, je potreben posvet z zdravnikom.
Staša Kaplan Pavlov?i?
Bolezni ledvic in se?il
Bolezni ledvic in se?il so lahko omejene na posamezen organ (na primer ledvica, se?ni mehur) ali pa se bolezen širi (na primer okužba iz se?nice prek se?nega mehurja na ledvici). Zaradi kroni?nih bolezni ledvic lahko nastanejo bolezenske spremembe tudi na drugih organih, na primer na srcu in žilah, lahko se pojavi še arterijska hipertenzija, popuš?anje srca in slabokrvnost. Nekatere bolezni se?il lahko prepre?imo ali mo?no omilimo, ?e ukrepamo pravo?asno. Po drugi strani pa si z neustreznim ravnanjem (npr. nekontrolirano jemanje kombiniranih zdravil proti bole?ini) lahko tudi sami povzro?imo bolezen ali celo popolno odpoved ledvic.
Okužbe se?il
Okužbe se?il so poleg okužb dihal najpogostejše bakterijske okužbe, ki prizadenejo ?loveka. Še posebno so pomembne pri ženskah, pri otrocih do 5. leta starosti in pri starejših moških, ki imajo hipertrofijo prostate. Okužbe se?il prizadenejo ženske približno desetkrat pogosteje kot moške. Vzrok je kratka se?nica in kratka razdalja od se?ne do zadnji?ne (analne) odprtine. Ve?ina okužb ledvic je posledica ascendentne (vzpenjajo?e) okužbe, to je okužbe, ki je posledica prodiranja fekalnih mikrobov iz se?nice ali tkiva ob se?nici v se?nik in skozi se?evod v ledvi?ni meh in ledvi?no sredico. Nožni?ni vhod in za?etni del se?nice sta navadno naseljena z razli?nimi bakterijami, ki niso vedno patogene (ne povzro?ijo vedno bolezni). Pri ženskah, ki so dovzetne za vnetje mehurja (cistitis), prav ti mikrobi, ki navadno živijo v ?revesju, naselijo nožni?ni vhod, kožo ob se?nici in za?etni del se?nice. Razvoj okužbe je odvisen od številnih dejavnikov (vrsta bakterij, njihovo število, obrambni dejavniki ?loveka). Pomemben dejavnik okužbe je lahko tudi blaga poškodba se?nice, ki najpogosteje nastane pri spolnih odnosih. Obi?ajno se bakterije iz se?nika u?inkovito odstranijo z mokrenjem.
Okužba se lahko kaže kot prisotnost bakterij v urinu, vnetje se?nika (cistitis), akutno vnetje ledvi?nih ?ašic (akutni pielonefritis) ali kroni?no vnetje ledvi?nih ?ašic (kroni?ni pielonefritis). Klasi?ni znaki cistitisa so bole?ine v predelu se?nika, pogosto siljenje k uriniranju, krvav urin, bole?ine v križu in zvišana temperatura. Lahko so prisotni le posamezni znaki ali pa kombinacija.
Antibioti?no zdravljenje je potrebno pri dokazani bakterijski okužbi. Za njeno prepre?evanje pa je koristno najmanj dvakrat dnevno umivanje presredka in spolnih organov z mla?no vodo, brez agresivnih alkalnih mil in gelov za tuširanje in dodatno umivanje pred in po spolnem odnosu. S tem prepre?imo prenos bakterij iz okolice v se?nico in nadaljnjo vzpenjanje okužbe. Enako pomemben ukrep je pitje dovolj teko?ine, da razred?imo urin in bakterije. Velja pravilo, da spijemo toliko, da je dnevno izlo?anje urina od 1,5 - 2 litra. Poleti, ko je izguba teko?ine prek kože (npr. s potenjem) ve?ja, je potrebno uživati ve? teko?ine. Pomembna je predvsem koli?ina teko?ine, manj pa vrsta teko?ine (izogibamo se gaziranih pija?), ?eprav je npr. pitje "ursi ?aja" koristno, ker ima blago antisepti?no (protibakterijsko) delovanje. Prav tako je priporo?ljivo pitje rde?ih sokov (npr. borovnice, ?rnega ribeza, soka rde?e pese) zaradi ugodnega delovanja na obrambne mehanizme, ki varujejo pred okužbo.
Bolezen ledvic zaradi zlorabe analgeti?nih zdravil (analgeti?na nefropatija)
Analgeti?na nefropatija je kroni?na bolezen ledvic, ki nastane zaradi zlorabe analgeti?nih zdravil. Zloraba zdravil pomeni, da bolnik jemlje zdravilo po lastni presoji ali pa v prevelikih odmerkih. Zdravila proti bole?inam (analgetiki), ki so najpogostejši vzrok nastanka analgeti?ne bolezni ledvic, so kombinirani analgetiki npr. fenacetin in njegovi produkti, acetilsalicilna kislina, kafetin, v zadnjih letih pa tudi nesteroidni antirevmatiki. Nastanek bolezni je odvisen od celokupne koli?ine zaužitih zdravil. Za okvaro ledvic je nevarna skupna koli?ina zaužitih kombiniranih analgetikov od 0,5 do 1 g, kar pomeni približno 4 tbl. dnevno tri leta.
Analgeti?na bolezen ledvic je psihosomatska bolezen. Bolniki so pogosto nezadovoljni, preobremenjeni z delom, z vsakdanjim življenjem, imajo glavobole in so nespe?i. Zdravila za lajšanje bole?in uporabljajo zaradi boljšega po?utja in dviga delovne sposobnosti. Ti ljudje pogosto poleg zlorabljanja analgetikov uživajo tudi zdravila za pomiritev, za odvajanje vode, blata, pogosto tudi kadijo. V ljubljanskem centru za dializo je analgeti?na nefropatija vzrok ledvi?ne odpovedi pri skoraj 8 % bolnikov. Po drugi strani pa je ravno ta bolezen ledvic ena izmed redkih ledvi?nih bolezni, ki jo lahko popolnoma prepre?imo. S pravo?asnim prenehanjem zlorabe tablet dosežemo, da se bolezen ne slabša in prepre?imo kon?no ledvi?no odpoved. Zelo je pomemben zadosten vnos teko?ine, to pomeni takšen, da bo izlo?anje urina približno dva litra dnevno. Koristno je, da bolniki vsaj na za?etku merijo izlo?eni urin, saj je sicer težko oceniti dnevno izlo?anje. Poleg takojšnjega prenehanja jemanja analgeti?nih zdravil je potrebno ugotoviti tudi vzroke, zaradi katerih je prišlo do takega nenadzorovanega uživanja zdravil.
Bolezni ledvi?nih telesc (glomerulonefritis)
Bolezni ledvi?nih telesc (glomerulonefritisi) so pomembna skupina bolezni ledvic, ki lahko povzro?ijo tudi popolno odpoved ledvic. žal ve?inoma ne moremo vplivati na nastanek bolezni, lahko pa jo bistveno upo?asnimo in celo prepre?imo nastanek dokon?ne ledvi?ne odpovedi. Pri glomerulonefritisu je izjemno pomembno skrbno zdravljenje krvnega tlaka (zaželen krvni tlak je manj kot 130/85) in ustrezna prehrana z zmanjšanim vnosom beljakovin. Vsakršno pretirano uživanje beljakovinske hrane dodatno obremenjuje delovanje ledvic. Zato svetujemo hrano, ki vsebuje približno 0,8 g beljakovin na kg telesne teže. To pomeni, da ob zrezku isti dan ne uživamo še sira, mleka, jogurta ali drugih mle?nih izdelkov. Raznovrstne beljakovine razporedimo tako, da vsak dan uživamo samo eno beljakovinsko hranilo. Pomembno je, da uživamo visoko kakovostne beljakovine, ki so v belem mesu (perutnina, ribe in zajec) in beljakovine v stro?nicah. Uživanje maš?ob zmanjšamo na minimum. Tudi pri teh boleznih ledvic je pomemben ustrezen vnos teko?ine, da dosežemo dnevno izlo?anje urina 2 litra. S tem omogo?imo izlo?anje strupenih presnovkov. Pomembno je omejiti sol v prehrani, da prepre?imo zadrževanje teko?ine v telesu in nastanek arterijske hipertenzije.
Ledvi?ni kamni
Ledvi?ni kamni so ena od pogostih težav, ki pestijo ?loveka že tiso?letja. Obolevnost se giblje med 1 do 10 %, dejavniki, ki vplivajo na nastanek kamnov, so geografski in klimatski. Pogostnost je pri moških 2- do 4-krat ve?ja kot pri ženskah. Pri bolezni se?nih kamnov gre za presnovno bolezen ali motnjo, ki vpliva na sestavo urina. V urinu pride do prenasi?enosti s snovmi, ki pospešujejo tvorbo kamna, poruši se ravnotežje med snovmi, ki zavirajo in snovmi, ki pospešujejo nastanek kamnov. Nastanek kamnov lahko pogosto tudi prepre?imo. Na prvem mestu je razred?evanje urina, kar dosežemo s pitjem toliko teko?ine, da je izlo?anje urina nad 2,5 l dnevno. Z vzdrževanjem zadostnega izlo?anja urina prepre?ujemo koncentracijo urina in kristalizacijo snovi, ki so v njem. Pomembno je tudi pitje teko?ine pred spanjem. Marsikdo pono?i ne pije teko?ine, ker želi tako prepre?iti no?no uriniranje.
Za zaklju?ek velja povzeti, da je številne bolezni ledvic možno prepre?iti ali vsaj upo?asniti njihovo poslabšanje, ?e upoštevamo nekaj osnovnih preventivnih ukrepov. Skupni imenovalec prepre?evanja in zdravljenja skoraj vseh bolezni ledvic je tolikšen vnos teko?in, ki omogo?i približno 2 litra izlo?enega urina vsak dan. Priporo?ljivo je, da vsaj v za?etku izlo?anje urina merimo. Pri bakterijskih boleznih se?il so zelo pomembni ustrezni higienski ukrepi. Zdravila proti bole?inam jemljemo le po nasvetu zdravnika in v predpisanem odmerku. Osnova prehrane, s katero lahko prepre?imo poslabšanje kroni?ne ledvi?ne bolezni, so na?ela zdrave prehrane z zmerno omejitvijo beljakovin. Pri bolniku z ledvi?no boleznijo, ki nima zvišanega krvnega tlaka, je potrebna le zmerna omejitev soli v hrani, s ?imer prepre?imo ?ezmerno zadrževanje vode. Kajenje je škodljivo tudi za ledvice, saj zmanjša njihovo delovanje.
Marko Stanonik
Motnje v uriniranju
Vsakodnevne spremembe v ?loveškem telesu in ob tem pešanje fiziološke mo?i prinesejo v obdobju poznih zrelih let pri moškem in ženski dolo?ene neprijetnosti in težave s se?ili. Tako kot si nismo ljudje med seboj enaki, tudi težave niso izražene pri vseh enako. Nekaj nevše?nosti nas lahko spremlja že dalj ?asa, še ve? pa se jih rado pojavi v dobi po 50. letu starosti. Najpogostejše so motnje v uriniranju. V kratkem sestavku so opisane težave in nadloge, ki pestijo mnoge starejše osebe, vas same, vaše znance ali sorodnike, zato so misli in nasveti namenjeni vsem.
Med motnjami pri uriniranju moramo upoštevati dve veliki skupini motenj: po eni strani lahko urin nenamerno uhaja (inkontinenca), po drugi strani pa ne moremo urinirati (retenca). Inkontinenca urina se pogosteje javlja pri ženskah, retenca urina pa je bolj znana moškim. Kaj pravzaprav pomenita izraza in kdaj jih uporabljamo? Inkontinenca je nenamerno uhajanja urina, ki v ve?ini primerov ni bolezen, niti nujna posledica staranja, pa? pa le posledica nekaterih drugih motenj. Mnoge od njih bi lahko prepre?ili in mnoge pozdravili ob pravem ?asu. V napredovalem stanju in v zastarani obliki pa lahko inkontinenco ?esto žal le omilimo.
Težave pri motnjah uriniranja
Osebo z motnjo v zadrževanju urina moramo upoštevati kot celoto. ?lovek ni prizadet le sam, temve? skupaj z njim tudi doma?i, svojci, znanci, sodelavci - ožja in širša okolica. Telesni in duševni problem prizadetega spremljajo še neprijeten vonj, ob?utje sramu, neenakosti, manjvrednosti in krivde. To vodi v izogibanje družbi, znancem, sorodnikom, v prikrivanje problema in nekriti?nost. Strah zaradi izgubljenega nadzora nad lastnim telesom je velik in lahko povzro?i jezo in depresijo. Starejši ljudje se bojijo inkontinence, še bolj pa, da bodo zaradi tega osamljeni, preseljeni v dom starejših ob?anov, grajani ali zavrženi.
Prizadeti je obremenjen z razmišljanjem, kje in kdaj bo lahko opravil svojo potrebo, da ne bo prepozno. Njegove vsakodnevne poti so zato vedno iste, ker se po?uti varen samo na mestih, kjer lahko poiš?e straniš?e. Izogiba se doma?im, partnerju, svojcem, sosedom in sodelavcem iz strahu pred smradom in mokroto. Izogiba se druženju, sestankom, kinu, gledališ?u in potovanjem z javnimi prevoznimi sredstvi.
Vsaka hitra hoja, skok, tek, kašelj, pripogibanje ali dvigovanje že lažjih bremen lahko izzove pojav inkontinence in zato se prizadeti tudi temu izogiba. Telesni napori so mu zoprni, mote?i, zato pri?ne odklanjati sodelovanje v športu in igrah. Prizadeti se boji, da bo moral "nenadoma" na vodo in zato opravi puš?anje vode tudi "za vsak primer" na primernem kraju ali prostoru. Ta misel ga bremeni, kar povzro?a nelagodje. Vse to povzro?a stalen psihi?ni stres in tudi znatne finan?ne izdatke za nabavo in menjavo spodnjega in posteljnega perila, oblek in ?iš?enja.
O retenci urina govorimo takrat, ko oseba odvaja urin v slabem curku, po kapljicah kljub napenjanju ali pa v najtežji obliki sploh ne more urinirati. Težavam je pridružen pogost dražljaj k mokrenju, v?asih bole?ine in ob?utek polnega mehurja zaradi zastalega urina v njem. Ob opisanih nadlogah je še vrsta razli?ic, ki se pojavljajo kot nenaden dražljaj k uriniranju, v?asih nehotno uhajanje ali stalno kapljanje urina iz prenapolnjenega mehurja. Težave z odvajanjem vode ali retenco urina so pogostejše pri moških zaradi pove?ane prostate ali žleze obse?nice. ženske, prav tako, niso izvzete. Pri njih gre zlasti za posledico operacij na rodilih, zoženja se?nice v klimakteriju, pri hormonskih motnjah ter pri nevroloških boleznih.
?e primerjamo težave pri inkontinenci in retenci urina, lahko vidimo, da je retenca hujša težava, ki slej ko prej zahteva pomo? zdravnika. V za?etku, ko so motnje manjše, lahko še po?akamo, ?eprav vemo, da je zdravljenje uspešno le, ?e pri?nemo zdraviti pravo?asno. Vedno velja pravilo: "Bolje prepre?evati kot zdraviti."
Pogostnost uhajanja urina, kakor tudi zapora urina, je velika in predstavlja velik problem. Obe motnji sta za ljudi neprijetni in se o njih neradi pogovarjajo, dokler niso težave velike. Lahko le ocenimo, da se težava uhajanja urina pojavlja pri vsaki peti ženski v srednji starosti. V starejši življenjski dobi, v bolnišnici in pri dolo?enih skupinah bolezni pa je ta pojav še mnogo bolj pogost. Vzroki za težave so v starostni dobi razli?ni in mnogi dobro znani. Poleg že opisanih gre za poškodbo hrbtenja?e in pripadajo?ih živcev, za poškodbe možganov in mnoge druge bolezenske spremembe. Nekateri dodatni dejavniki povzro?ajo nemo? zadrževanja urina pri ženskah, ki nastaja pogosto po porodih, ob težkem delu in spremembah v mali medenici - težavo imenujemo stresna inkontinenca. Starejši ljudje so nagnjeni k dolo?enim boleznim, ki pripomorejo k nastanku urinske inkontinence. Le malo bolnikov se zaradi uhajanja urina zdravi, ?eprav je nevše?nost v mnogih primerih ozdravljiva ali jo je mogo?e vsaj izboljšati. Vzrok za nastanek je treba odstraniti, sicer inkontinenca postane trajna.
Številne spremembe v starejši dobi pripomorejo k nastanku inkontinence ali retence urina. Najpogostejše so prizadetost zaradi dolo?ene bolezni, hormonske spremembe v nožnici v dobi menopavze, razna zdravila (pomirjevala, zdravila za znižanje krvnega tlaka, odvajala za vodo, zdravila proti nespe?nosti...), depresivna stanja, skleroza, slabša in po?asna ter omejena gibljivost, stanja po poškodbah okon?in, oslabljena presnova in lena prebava (zapeka), pove?ana ali obolela prostata, stanja po operacijah na se?ilih in rodilih in razli?na nevrološka obolenja, ki se javljajo v tem obdobju.
Pomo? pri motnjah uriniranja
Naštete težave, vzroki in znane posledice so veliko breme za vsakogar. Prizadeta oseba je v psihi?ni in telesni stiski, njeni najbližji pa v stiski, kako pomagati, kako prepre?iti in kaj storiti. Velikokrat se sorazmerno pozno zavemo celo lastnih težav z uriniranjem, še pozneje pa zvemo za problem drugih, tudi naših najbližjih. Strah pred odkritim pogovorom z zaupno osebo ali zdravnikom je velik. S pregledi, pogovorom, nasveti in zdravili je mo? pri?akovati izboljšanje ali ozdravitev. ?e bomo nadlogo skrivali pred ljudmi in znanci in si dopovedovali, da je to normalno za staranje, se bo stanje slabšalo. Obisk pri zdravniku je prvi in glavni korak, ki vodi k izboljšanju. Skupno sodelovanje bo rodilo sadove.
Motnje in težave pri uriniranju nastajajo po?asi in to v vsakem življenjskem obdobju. Primerno je, da pomislimo na zdrav na?in življenja in prehrano že v dobi zorenja in odraš?anja ter si tako krepimo temelj zdravja za kasnejša leta. Vedno skušajmo povsem pozdraviti vnetja, prehlade in vro?i?na stanja, tako da prepre?imo pogosto ponavljanje.Varujmo se prehladov in bodimo letnemu ?asu in vremenu primerno oble?eni. Mokra obla?ila, prepihi in podhladitve so sovražniki se?nih organov in znižujejo odpornost celotnega organizma. Pri prehrani in pija?i bodimo zmerni zaradi telesne teže in omejujmo uživanje alkohola, kave, hladnih gaziranih pija?, mo?no za?injene hrane, mastne hrane in prevelikih koli?in mesa. Upoštevajmo na?ela zdrave prehrane.
Gibanje v naravi in ohranjanje gibalnih telesnih veš?in z razli?nimi vajami je dobra naložba za prihodnost. Vaje za krepitev mišic medeni?nega dna (Keglove vaje) spadajo v to skupino. S telesnimi vajami si pove?ujemo prekrvitev, kar krepi mo? in zdravje mišic. Izogibajmo se sedenju na sedežih, prekritih z umetno maso, ker je dihanje kože moteno in znojenje v predelu sedala pove?ano. Spremljajo?e bolezni, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, zvišana raven holesterola in z njim povezane presnovne bolezni morajo biti ?im bolje urejene in zdravljene. Te bolezni povzro?ajo mnogo težav pri mokrenju. Skušajmo si ustvariti sebi primeren ritem življenja in s tem tudi urejeno odvajanje vode. Redni ?asovni presledki med odvajanjem urina, zmernost v prehrani in pitju, primerna obla?ila in okolica, sprehodi in gibanje v naravi, uporaba nujnih pripomo?kov in redno jemanje zdravil po nasvetu zdravnika (?e so potrebna), so bogato naložena glavnica za obresti v prihodnjem življenjskem desetletju. ?e pa se je težava z zadrževanjem ali z odvajanjem urina vseeno pojavila, vam priporo?am obisk pri zdravniku. Z odkritim in zaupnim pogovorom bosta našla pot, ki vodi k boljši kakovosti življenja.
Marko Medveš?ek
Prepre?evanje sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen je trajna motnja presnove, za katero je zna?ilno zve?anje krvnega sladkorja. Normalen izvid krvnega sladkorja na teš?e je 6,0 mmol/l ali manj. Za sladkorno bolezen gre, kadar je sladkorja v krvi 7,0 mmol/l ali ve?. Vrednosti med 6,1 in 6,9 mmol/l ozna?ujejo tako imenovano mejno zve?anje krvnega sladkorja. Tudi pri tako malo zve?anem krvnem sladkorju pa je tveganje za aterosklerozo ve?je. Mejne vrednosti obi?ajno sladkorno bolezen napovedujejo. Sladkorna bolezen je nevarna ravno zaradi kroni?nih okvar, ki jih povzro?a po ve? letih trajanja bolezni. Okvare nastajajo neopazno. Ena od hujših žilnih okvar je ateroskleroza, ki se pri sladkornih bolnikih pojavlja bolj zgodaj, njene posledice pa so 2- do 4-krat pogostejše kot sicer. Zato je pri sladkornih bolnikih sr?ni infarkt, možganska kap in gangrena nog pogostejša.
Krvni sladkor je trajno zve?an zaradi nezadostnega delovanja insulina. To je hormon, ki se izlo?a v kri iz trebušne slinavke in je sposoben uravnavati raven krvnega sladkorja. Obstajata dve vrsti sladkorne bolezni, ki sta si razli?ni po nastanku in poteku. Prva oblika je sladkorna bolezen tipa 1. Pojavi se v mladosti in bolniki so življenjsko odvisni od insulina, ki si ga dajejo z injekcijo. ?eprav intenzivno potekajo raziskave o prepre?evanju sladkorne bolezni tipa 1, še niso iznašli na?ina, ki bi bil dovolj u?inkovit, varen in pripraven za široko uporabo. Druga oblika je sladkorna bolezen tipa 2. Ima jo ve? kot 90 % vseh bolnikov. Najpogosteje jo odkrijemo v poznejši starostni dobi. V starosti nad 70 let jo ima ve? kot petina ljudi. Njeno pojavljanje je mogo?e prepre?iti ali zadržati z ustreznimi ukrepi, ki jih je treba za?eti že v mladosti in srednji življenjski dobi. Ko bolezen odkrijemo, je praviloma prisotna že nekaj let. Vzrok je v tem, da ve?ina bolnikov nima bolezenskih težav, zna?ilnih za visok krvni sladkor. Sladkorno bolezen odkrijemo šele z laboratorijsko dolo?itvijo krvnega sladkorja.
Zmanjšana ob?utljivost na insulin
Sladkorna bolezen tipa 2 nastane zaradi dedno zmanjšane ob?utljivosti organizma na delovanje insulina. Ko se v srednjih letih življenja pridruži še slabše izlo?anje insulina, se koncentracija krvnega sladkorja za?ne pove?evati. Bolezen se pogosto pojavlja skupaj z debelostjo, zve?anim krvnim tlak in zve?ano koncentracijo maš?ob v krvi. Vse te motnje so pri ljudeh z zmanjšano ob?utljivostjo na insulin prisotne že zgodaj v življenju, s starostjo pa postajajo izrazitejše. Vsak od teh dejavnikov je tudi dejavnik tveganja za aterosklerozo. So?asnost njihovega pojavljanja, prisotnost zgodaj v življenju in poslabševanje s starostjo povzro?a zgodnjo in mo?no razširjeno aterosklerozo.
Se nadaljuje ,....................
Edited by Wanted, 03 March 2010 - 04:07 PM.
