4 replies to this topic

[stane]

Jod je sicer mikroelement, ki ga medicina najbolj povezuje z obolenji š?itnice, po mojih ugotovitvah izpred skoraj desetletjem, pa je posredno povezan tudi z ve?ino ostalih bolezni, vklju?no z debelostjo, kajti v hrani ga je odlo?no preve?.
?e se strinjate, ali pa ne, imate možnost to napisati tudi na spodnji povezavi.

http://predlagam.vladi.si/
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/824

[stane]

Jod je sicer mikroelement, ki ga medicina najbolj povezuje z obolenji š?itnice, po mojih ugotovitvah izpred skoraj desetletjem, pa je posredno povezan tudi z ve?ino ostalih bolezni, vklju?no z debelostjo, kajti v hrani ga je odlo?no preve?.
?e se strinjate, ali pa ne, imate možnost to napisati tudi na spodnji povezavi.

http://predlagam.vladi.si/
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/824

Podprite ustanovitev agencije za varno hrano.
http://www.zares.si/okrogla-miza-o-neodvis.../#comment-30249

[stane]

Podprite ustanovitev agencije za varno hrano.
http://www.zares.si/okrogla-miza-o-neodvis.../#comment-30249

4. stane pravi :
8. junij 2010 ob 21:12

Zvone, se popolnoma strinjam, kar praviš, problem pa vidim v tem, izvajanje kakšnih zakonov in predpisov bo ta agencija nadzirala.
Obstoje?i predpisi in pravilniki o jodni profilaksi so namre? naravnost grozljivi in se lahko po ?isto birokratski logiki zgodi, da jih boš moral upoštevati tudi ti v svojih projektih zdrave hrane.
Desetkrat prejodirana hrana pa ne, da ni zdrava, je Nezdrava z veliko za?etnico, kar verjetno veš tudi sam.
Misliš, da se bodo naši politiki upali upreti direktivam, ki na osnovi birokrstskih priporo?il WHO o jodni profilaksi posiljujejo cel svet?
Ampak, to je samo najve?ji v nebo vpijo? problem, v ozadju pa imaš še kopico drugih, od GSO do strupenih škropiv itd.
Agencija da, toda nadzirati mora take predpise, ki jih bodo parlament, vlada in kmetijsko ministrstvo sprejemali v zaš?ito zdravja prebivalcev Slovenije in njihovih gostov turistov, ne pa v pove?evanje bolezni, kar bremeni samo zdravstveno blagajno in preko nje žepe vseh državljanov, ?e grozo, da lahko zdrave in normalno vitke volivke in volivce iš?eš že z lu?jo, sploh odmislimo.
?e ne bo tako, bo tudi ta agencija dosegla ?isto nasprotni u?inek od tistega, ki si ga ljudje želijo in zaslužijo.

[stane]

Glasovanje se zaklju?i ?ez en teden, trenutni rezultat je 90% ZA odpravo prekomernega jodiranja hrane za ljudi in živali.
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/824

[stane]

Zakon o prepovedi jodiranja hrane za živali in ljudi nad naravnimi vrednostmi
sstane
Predlog poslan 07.06.2010
Z odzivom organa 28.07.2010

Predlagam, da se za proizvodnjo hrane za živali in ljudi na podro?ju RS prepove prekomerno jodiranje nad naravnimi vrednostmi, kar bo omogo?ilo Ministrstvu za kmetijstvo in prehrano spremembe normativov v pravilnikih, ki se nanašajo na to podro?je.

Zakon bo imel ugodne u?inke na zdravje ljudi in živali, kar bo zmanjšalo stroške zdravstvene blagajne, turisti?nemu gospodarstvu pa prineslo izredne komparativne prednosti, ker bo slovenska hrana postala zopet zdrava in okusna.

Odziv Ministrstva za zdravje

Jod predstavlja za ljudi in živali esencialni element, saj je nujno potreben za sintezo š?itni?nih hormonov T4 in T3. Edina vira naravno prisotnega joda sta za ljudi pitna voda in hrana. Najve? joda se naravno akumulira v morskih organizmih (morskih algah, školjkah, ribah), manjše, skoraj zanemarljive koli?ine pa ga vsrkajo rastline, ki pa se akumulirajo v mleku in drobovini živali, ki se hranijo z njimi. Glede na to, da so podatki o vsebnosti joda v živilih na slovenskem trgu zelo skopi, se predpostavlja, da je v Sloveniji glavni vir joda obogatena jedilna sol.

Posledice dolgotrajnega zmanjšanega vnosa joda (< 0,050 mg/dan) za ljudi so znane, od pojava golše pri odraslih do motenj v razvoju novorojen?kov in malih otrok. Škodljivi u?inki prekomernega vnosa pa se kažejo predvsem v motnjah aktivnosti š?itni?ne žleze ali kot njeno zmanjšano delovanje (hipotiroza) ali pa kot njeno zve?ano delovanje (hipertiroza).

Priporo?ljivi povpre?ni vnos joda je od 100 - 150µg/dan (WHO, 1996). Tak vnos zadoš?a za vzdrževanje normalnega delovanja š?itnice in normalno rast in razvoj organizma. Nekatera prehranska priporo?ila se od teh nekoliko razlikujejo, sploh na geografskih podro?jih, kjer je dokazano pomanjkanje joda v dnevni prehrani. Slovenija s svojimi priporo?ili sledi Nem?iji in Avstriji, kjer je priporo?eni dnevni vnos za odrasle 200µg, za nose?nice in doje?e matere pa 230µg. Sodi namre? med države, v katerih je prisotno pomanjkanje joda v vodi in hrani ter s tem povezan pojav golšavosti v nekaterih geografskih predelih. Po podatkih iz leta 2005 je Slovenija z ukrepom obveznega jodiranja soli uspela izkoreniniti golšavost v skladu z mednarodnimi merili, saj je prenizek vnos joda blage stopnje ugotovljen le še pri 20 % mladostnikov. V zadnjih desetih letih je preskrbljenost z jodom v Sloveniji na?eloma ustrezna, vendar nameravamo za posamezne skupine prebivalstva v prihodnje ponovno preveriti dejanske vnose joda. Na podlagi rezultatov raziskav bo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi resornimi ministrstvi prou?ilo potrebo po morebitnem ukrepanju na tem podro?ju.