Outline · [ Standardno ] · Linearno+ Zakon o prepovedi jodiranja hrane za živali in lju, Jod potreben, a tudi nevaren

[stane]

Jod je sicer mikroelement, ki ga medicina najbolj povezuje z obolenji ščitnice, po mojih ugotovitvah izpred skoraj desetletjem, pa je posredno povezan tudi z večino ostalih bolezni, vključno z debelostjo, kajti v hrani ga je odločno preveč.
Če se strinjate, ali pa ne, imate možnost to napisati tudi na spodnji povezavi.

http://predlagam.vladi.si/
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/824

[stane]

Jod je sicer mikroelement, ki ga medicina najbolj povezuje z obolenji ščitnice, po mojih ugotovitvah izpred skoraj desetletjem, pa je posredno povezan tudi z večino ostalih bolezni, vključno z debelostjo, kajti v hrani ga je odločno preveč.
Če se strinjate, ali pa ne, imate možnost to napisati tudi na spodnji povezavi.

http://predlagam.vladi.si/
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/824

Podprite ustanovitev agencije za varno hrano.
http://www.zares.si/okrogla-miza-o-neodvis.../#comment-30249

[stane]

Podprite ustanovitev agencije za varno hrano.
http://www.zares.si/okrogla-miza-o-neodvis.../#comment-30249

4. stane pravi :
8. junij 2010 ob 21:12

Zvone, se popolnoma strinjam, kar praviš, problem pa vidim v tem, izvajanje kakšnih zakonov in predpisov bo ta agencija nadzirala.
Obstoječi predpisi in pravilniki o jodni profilaksi so namreč naravnost grozljivi in se lahko po čisto birokratski logiki zgodi, da jih boš moral upoštevati tudi ti v svojih projektih zdrave hrane.
Desetkrat prejodirana hrana pa ne, da ni zdrava, je Nezdrava z veliko začetnico, kar verjetno veš tudi sam.
Misliš, da se bodo naši politiki upali upreti direktivam, ki na osnovi birokrstskih priporočil WHO o jodni profilaksi posiljujejo cel svet?
Ampak, to je samo največji v nebo vpijoč problem, v ozadju pa imaš še kopico drugih, od GSO do strupenih škropiv itd.
Agencija da, toda nadzirati mora take predpise, ki jih bodo parlament, vlada in kmetijsko ministrstvo sprejemali v zaščito zdravja prebivalcev Slovenije in njihovih gostov turistov, ne pa v povečevanje bolezni, kar bremeni samo zdravstveno blagajno in preko nje žepe vseh državljanov, če grozo, da lahko zdrave in normalno vitke volivke in volivce iščeš že z lučjo, sploh odmislimo.
Če ne bo tako, bo tudi ta agencija dosegla čisto nasprotni učinek od tistega, ki si ga ljudje želijo in zaslužijo.

[stane]

Glasovanje se zaključi čez en teden, trenutni rezultat je 90% ZA odpravo prekomernega jodiranja hrane za ljudi in živali.
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/824

[stane]

Zakon o prepovedi jodiranja hrane za živali in ljudi nad naravnimi vrednostmi
sstane
Predlog poslan 07.06.2010
Z odzivom organa 28.07.2010

Predlagam, da se za proizvodnjo hrane za živali in ljudi na področju RS prepove prekomerno jodiranje nad naravnimi vrednostmi, kar bo omogočilo Ministrstvu za kmetijstvo in prehrano spremembe normativov v pravilnikih, ki se nanašajo na to področje.

Zakon bo imel ugodne učinke na zdravje ljudi in živali, kar bo zmanjšalo stroške zdravstvene blagajne, turističnemu gospodarstvu pa prineslo izredne komparativne prednosti, ker bo slovenska hrana postala zopet zdrava in okusna.

Odziv Ministrstva za zdravje

Jod predstavlja za ljudi in živali esencialni element, saj je nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov T4 in T3. Edina vira naravno prisotnega joda sta za ljudi pitna voda in hrana. Največ joda se naravno akumulira v morskih organizmih (morskih algah, školjkah, ribah), manjše, skoraj zanemarljive količine pa ga vsrkajo rastline, ki pa se akumulirajo v mleku in drobovini živali, ki se hranijo z njimi. Glede na to, da so podatki o vsebnosti joda v živilih na slovenskem trgu zelo skopi, se predpostavlja, da je v Sloveniji glavni vir joda obogatena jedilna sol.

Posledice dolgotrajnega zmanjšanega vnosa joda (< 0,050 mg/dan) za ljudi so znane, od pojava golše pri odraslih do motenj v razvoju novorojenčkov in malih otrok. Škodljivi učinki prekomernega vnosa pa se kažejo predvsem v motnjah aktivnosti ščitnične žleze ali kot njeno zmanjšano delovanje (hipotiroza) ali pa kot njeno zvečano delovanje (hipertiroza).

Priporočljivi povprečni vnos joda je od 100 - 150µg/dan (WHO, 1996). Tak vnos zadošča za vzdrževanje normalnega delovanja ščitnice in normalno rast in razvoj organizma. Nekatera prehranska priporočila se od teh nekoliko razlikujejo, sploh na geografskih področjih, kjer je dokazano pomanjkanje joda v dnevni prehrani. Slovenija s svojimi priporočili sledi Nemčiji in Avstriji, kjer je priporočeni dnevni vnos za odrasle 200µg, za nosečnice in doječe matere pa 230µg. Sodi namreč med države, v katerih je prisotno pomanjkanje joda v vodi in hrani ter s tem povezan pojav golšavosti v nekaterih geografskih predelih. Po podatkih iz leta 2005 je Slovenija z ukrepom obveznega jodiranja soli uspela izkoreniniti golšavost v skladu z mednarodnimi merili, saj je prenizek vnos joda blage stopnje ugotovljen le še pri 20 % mladostnikov. V zadnjih desetih letih je preskrbljenost z jodom v Sloveniji načeloma ustrezna, vendar nameravamo za posamezne skupine prebivalstva v prihodnje ponovno preveriti dejanske vnose joda. Na podlagi rezultatov raziskav bo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi resornimi ministrstvi proučilo potrebo po morebitnem ukrepanju na tem področju.