Težave z življenjem s sladkorno
Started by Gost Lisička *, Nov 11 2005 10:26 PM
14 replies to this topic
#1 Gost Lisička *
Posted 11 November 2005 - 10:26 PM
Lep pozdrav!
Pred tremi mesecimi so mi odkrili sladkorno, tipa II. Poleg tega imam tudi previsok krvni tlak, od 160(180)/90(110). Priznam, da težko sprejemam to bolezen. Kar nekako se ne morem sprijazniti s tem. Občutek imam, kakor da bi bila stara 60 let.
Sem mama dveh osnovnošolskih otrok, imam zelo zahtevno službo računovodkinje, tajnice in referenta za stike s strankami obenem. Delam minimalno osem in pol ur dnevno, največkrat tudi devet in več. Nekaj časa mi vzame pot v službo in nazaj. Po službi me doma čaka kup stvari, od skrbi za domače naloge in učenje otrok, kuhanja, pospravljanja, itd.
Na predavanju o prehrani pri sladkorni, nam je predavateljica svetovala zdravo hranjenje na 2 do 4 ure, veliko gibanja, ...
Vendar, teorija je lepa. V praksi pa je, vsaj pri meni, to nemogoče. Stalno sem v stresu, v službi in doma. V službi direktor sicer ve za mojo bolezen, to je pa tudi vse. Vsak dan več zahteva od mene. Poskušam jesti zdravo tudi med službo, toplo jem šele zvečer. In tu ne morem nič spremeniti.
Prav žalostna sem, mogoče ima kdo od vas kakšen nasvet.
Hvala
Pred tremi mesecimi so mi odkrili sladkorno, tipa II. Poleg tega imam tudi previsok krvni tlak, od 160(180)/90(110). Priznam, da težko sprejemam to bolezen. Kar nekako se ne morem sprijazniti s tem. Občutek imam, kakor da bi bila stara 60 let.
Sem mama dveh osnovnošolskih otrok, imam zelo zahtevno službo računovodkinje, tajnice in referenta za stike s strankami obenem. Delam minimalno osem in pol ur dnevno, največkrat tudi devet in več. Nekaj časa mi vzame pot v službo in nazaj. Po službi me doma čaka kup stvari, od skrbi za domače naloge in učenje otrok, kuhanja, pospravljanja, itd.
Na predavanju o prehrani pri sladkorni, nam je predavateljica svetovala zdravo hranjenje na 2 do 4 ure, veliko gibanja, ...
Vendar, teorija je lepa. V praksi pa je, vsaj pri meni, to nemogoče. Stalno sem v stresu, v službi in doma. V službi direktor sicer ve za mojo bolezen, to je pa tudi vse. Vsak dan več zahteva od mene. Poskušam jesti zdravo tudi med službo, toplo jem šele zvečer. In tu ne morem nič spremeniti.
Prav žalostna sem, mogoče ima kdo od vas kakšen nasvet.
Hvala
#2
Posted 11 November 2005 - 11:46 PM
Lisička, nisi napisala, ali se zdraviš s tabletami ali si na inzulinski terapiji. Sam menim, da ti inzulin (če je seveda potreben) daje večjo svobodo in možnost boljšega nadzora bolezni. Trditev je na videz paradoksalna, vendar je prednost inzulina v tem, da lahko v vsakem trenutku dokaj natančno določiš razmerje med zaužito hrano in potrebno dozo inzulina za urejen sladkor. Pri tabletah te možnosti (vsaj tako natančne) ni.
Sicer pa je tako kot pri vsaki kronični bolezni tudi pri diabetesu treba poiskati zdrav kompromis med teoretičnim idealom in realnimi možnostmi. Močnejša, kot je naša volja in več, ko o bolezni vemo, boljši bodo naši rezultati. Pri vsem pa so seveda pomembne tudi osebne izkušnje, saj je sladkorna bolezen ena tistih, pri kateri so velika individualna odstopanja od splošnih pravil, npr. pri vplivu posamezne vrste hrane na raven sladkorja . . .
Sam imam to srečo, da mi je v veliko oporo družina, ki mojo bolezen razume in se ji do določene mere tudi prilagaja ter da opravljam svoje delo doma, tako da se lažje držim začrtanega življenjskega in prehranjevalnega ritma. Kar pa še ne pomeni, da sem s svojo boleznijo obseden ali da se držim prav vseh pravil zdravega življenja . . .
Sicer pa je tako kot pri vsaki kronični bolezni tudi pri diabetesu treba poiskati zdrav kompromis med teoretičnim idealom in realnimi možnostmi. Močnejša, kot je naša volja in več, ko o bolezni vemo, boljši bodo naši rezultati. Pri vsem pa so seveda pomembne tudi osebne izkušnje, saj je sladkorna bolezen ena tistih, pri kateri so velika individualna odstopanja od splošnih pravil, npr. pri vplivu posamezne vrste hrane na raven sladkorja . . .
Sam imam to srečo, da mi je v veliko oporo družina, ki mojo bolezen razume in se ji do določene mere tudi prilagaja ter da opravljam svoje delo doma, tako da se lažje držim začrtanega življenjskega in prehranjevalnega ritma. Kar pa še ne pomeni, da sem s svojo boleznijo obseden ali da se držim prav vseh pravil zdravega življenja . . .
#3 Gost Lisička *
Posted 12 November 2005 - 06:48 PM
Zdravim se samo z dieto, vendar samo do 25.11.2005, ko imam pregled. Ker sem si med tem dvakrat zmerila sladkor, in je bil med 9 in 10 na tešče, pričakujem, da bom dobila tablete.
Trudim se z dieto, ko pa sem videla reultate, sem bila čisto razočarana.
Še nekaj me zanima? Ali obstaja "hitra prva pomoč". Da razložim: recimo, da si izmerim sladkor popoldan 15. Kaj lahko v tistem trenutku naredim? Predpostavka je, da se zdravim samo z dieto.
Pa še: zadnje čase imam zelo mrzle noge. Težko si jih ogrejem. Ali je to že znak za diabetično nogo?
Trudim se z dieto, ko pa sem videla reultate, sem bila čisto razočarana.
Še nekaj me zanima? Ali obstaja "hitra prva pomoč". Da razložim: recimo, da si izmerim sladkor popoldan 15. Kaj lahko v tistem trenutku naredim? Predpostavka je, da se zdravim samo z dieto.
Pa še: zadnje čase imam zelo mrzle noge. Težko si jih ogrejem. Ali je to že znak za diabetično nogo?
#4
Posted 12 November 2005 - 09:09 PM
Če je rezultat na tešče tudi ob dietni prehrani še vedno med 9 in 10, brez tablet verjetno res ne bo šlo. Tudi sam sem se moral sprijazniti s tem, da je narava in intenzivnost moje bolezni pač takšna, da brez zdravil ni pravih rezultatov. Začel sem s tabletami, bolj zato, da sem se navadil na to, da sem diabetik. Rezultati namreč niso bili bistveno boljši. Že po enem mesecu sem zato začel z inzulinom.
Problem zdravljenja z dieto ali/in tabletami je prav v tem, da ne moreš korigirati sladkorja. Z inzulinom je drugače, saj imaš to možnost kar dvakrat:
-ko si vbrizgaš količino inzulina, ki naj bi pokrila zaužite OH
- če ugotoviš (npr. po obroku), da je raven sladkorja kljub vsemu še vedno previsoka, jo lahko korigiraš z naknadnim vbrizgom hitro/kratko delujočega inzulina.
Z inzulinskim zdravljenjem je torej nadzor bolezni bistveno lažji in bolj natančen, poleg tega pa nam omogoči, da nismo v tolikšni meri obremenjeni s prehrano, saj imamo instrument (to je inzulin), katerega količino pač prilagodimo zaužiti hrani.
Edina slaba stran je seveda "špikanje", ki sicer ni boleče, je pa včasih nadležno . . .
Mrzle noge, njihova mravljinčavost ali odrevenelost niso nič drugega kot simptom diabetesa. Tudi sam sem imel podobne težave, ki pa so z zdravljenjem in boljšo urejenostjo sladkorne bolezni popolnoma izginile.
P.S. Lisička, zakaj se ne registriraš na tem forumu?
Problem zdravljenja z dieto ali/in tabletami je prav v tem, da ne moreš korigirati sladkorja. Z inzulinom je drugače, saj imaš to možnost kar dvakrat:
-ko si vbrizgaš količino inzulina, ki naj bi pokrila zaužite OH
- če ugotoviš (npr. po obroku), da je raven sladkorja kljub vsemu še vedno previsoka, jo lahko korigiraš z naknadnim vbrizgom hitro/kratko delujočega inzulina.
Z inzulinskim zdravljenjem je torej nadzor bolezni bistveno lažji in bolj natančen, poleg tega pa nam omogoči, da nismo v tolikšni meri obremenjeni s prehrano, saj imamo instrument (to je inzulin), katerega količino pač prilagodimo zaužiti hrani.
Edina slaba stran je seveda "špikanje", ki sicer ni boleče, je pa včasih nadležno . . .
Mrzle noge, njihova mravljinčavost ali odrevenelost niso nič drugega kot simptom diabetesa. Tudi sam sem imel podobne težave, ki pa so z zdravljenjem in boljšo urejenostjo sladkorne bolezni popolnoma izginile.
P.S. Lisička, zakaj se ne registriraš na tem forumu?
#5 Gost Lisička *
Posted 12 November 2005 - 10:43 PM
Ja, verjetno je res bolje kmalu preiti na inzulin. Samo mene kar zmrazi, ko pomislim na to. Enostavno nisem pripravljena. Pri 33 letih; imam občutek oz. sem imela občutek, da sem še vedno mlada, da imam pred sabo še vse življenje, da si pravo življenje lahko še ustvarim. Ta diagnoza pa me je zbila na tla. Vse sanje so šle, in če pomislim še na inzulin.... Groza!
Moj oče pri 72 leti je boljšega zdravja, oz. zdrav, da ne govorim o moji mami. Potem se sprašujem, kje je vzrok. Verjetno res samo v meni sami. Zgleda, da res nisem sposobna skrbeti zase; posledično me skrbi tudi za moja dva otročka.
Joj, se opravičujem,
ampak, kje oz. komu naj se pa izjočem, če ne tu na forumu.
Pozdrav!
p.s. Ne vem, zakaj nisem registrirana, se bom, obljubim.
A je sploh kakšna razlika?
Simon, saj ti si se tudi šele danes registriral, a ne?
Moj oče pri 72 leti je boljšega zdravja, oz. zdrav, da ne govorim o moji mami. Potem se sprašujem, kje je vzrok. Verjetno res samo v meni sami. Zgleda, da res nisem sposobna skrbeti zase; posledično me skrbi tudi za moja dva otročka.
Joj, se opravičujem,
ampak, kje oz. komu naj se pa izjočem, če ne tu na forumu.
Pozdrav!
p.s. Ne vem, zakaj nisem registrirana, se bom, obljubim.
A je sploh kakšna razlika?
Simon, saj ti si se tudi šele danes registriral, a ne?
#6
Posted 13 November 2005 - 12:00 AM
Tako hudo pa spet ni! Svet se ni podrl in prav nobenega razloga ni, da bi se zaradi sladkorne bolezni odpovedala svojim ciljem. Samoobtoževanje pa je tako ali tako brezvezno . . .
Tudi sam imam družino in sem samo nekaj let starejši od tebe. Diabetes so mi odkrili pred dvema letoma pa od takrat živim popolnoma normalno. Prilagodil sem pač prehrano, živim bolj zdravo, bolezen je dobro urejena . . .
Če imaš še podporo družine, ni nobenega razloga za paniko . . .
P.S. Zakaj registracija? Morda bi lahko kdaj izmenjali kakšen mail tudi izven tega foruma . . .
Tudi sam imam družino in sem samo nekaj let starejši od tebe. Diabetes so mi odkrili pred dvema letoma pa od takrat živim popolnoma normalno. Prilagodil sem pač prehrano, živim bolj zdravo, bolezen je dobro urejena . . .
Če imaš še podporo družine, ni nobenega razloga za paniko . . .
P.S. Zakaj registracija? Morda bi lahko kdaj izmenjali kakšen mail tudi izven tega foruma . . .
#7
Posted 13 November 2005 - 07:02 PM
Glede na to, da imaš tip II, imaš poleg tablet in insulina še eno alternativno možnost.
Sicer je tako - nikjer nisem zasledil nobenega zapisa o podobni izkušnji, lahko ti samo povem, kako je bilo to pri meni (mimogrede - imam diabetes tip I).
Si že slišala za presno prehrano? To je sadje, zelenjava in oreški - vse nekuhano. Poleti sem cca. 2 meseca jedel samo presno hrano. Pa ne zaradi sladkorne, pač pa zaradi tega, ker naj bi bila to zdrava oz. tista edina prava hrana, ki naj bi jo ljudje jedli.
Mnenja okoli tega so kot ponavadi seveda deljena, ampak ok, jaz sem si rekel, da velja poskusiti (če želiš več informacij, si preberi knjigo: Proč s kuhinjskim loncem (Helmut Wandamaker) - pa tudi na netu je seveda obilje informacij o tem...)
Torej - fizično počutje je bilo odlično, psihično pa tudi nisem imel problemov - beri: imel sem dovolj trdno voljo, da nisem nehal že drugi dan. Še najbolj me je motil odziv ljudi - če si komu omenil, kaj ješ, je skoraj obvezno sledil stavek - posušil se boš.
Stranske posledice so pa
- shujšaš mimogrede (vendar to v mojem primeru ni bilo ravno zaželjeno, ker sem že itak suh)
- poraba Lantusa (to je dolgodelujoči insulin) se mi je znižala z 18 na 2 enoti
Ravno zaradi tega sem moral nehati s to prehrano, ker je prišlo do situacije, da sem podnevi potreboval 2 enoti Lantusa, ponoči pa nič. Torej sem lahko izbiral med previsokim sladkorjem podnevi ali pa nočnimi hipami. Ker deluje 24 ur, seveda ni možna ne vem kakšna korekcija, ki bi to rešila.
Glede na moje izkušnje mislim, da bi s tako dieto večina diabetikov tipa II lahko "ozdravela", kar se tiče sladkorne.
Ampak še enkrat ponavljam - ne trdim, da je to tako, ampak samo domnevam, da bi bilo tako - pač glede na to, kaj se je zgodilo z obnašanjem mojih sladkorjev...
Prav tako mislim, da bi večina ljudi raje izbrala tablete in insulin, kot pa presno prehrano. Kam spadaš ti?
Sicer je tako - nikjer nisem zasledil nobenega zapisa o podobni izkušnji, lahko ti samo povem, kako je bilo to pri meni (mimogrede - imam diabetes tip I).
Si že slišala za presno prehrano? To je sadje, zelenjava in oreški - vse nekuhano. Poleti sem cca. 2 meseca jedel samo presno hrano. Pa ne zaradi sladkorne, pač pa zaradi tega, ker naj bi bila to zdrava oz. tista edina prava hrana, ki naj bi jo ljudje jedli.
Mnenja okoli tega so kot ponavadi seveda deljena, ampak ok, jaz sem si rekel, da velja poskusiti (če želiš več informacij, si preberi knjigo: Proč s kuhinjskim loncem (Helmut Wandamaker) - pa tudi na netu je seveda obilje informacij o tem...)
Torej - fizično počutje je bilo odlično, psihično pa tudi nisem imel problemov - beri: imel sem dovolj trdno voljo, da nisem nehal že drugi dan. Še najbolj me je motil odziv ljudi - če si komu omenil, kaj ješ, je skoraj obvezno sledil stavek - posušil se boš.
Stranske posledice so pa
- shujšaš mimogrede (vendar to v mojem primeru ni bilo ravno zaželjeno, ker sem že itak suh)
- poraba Lantusa (to je dolgodelujoči insulin) se mi je znižala z 18 na 2 enoti
Ravno zaradi tega sem moral nehati s to prehrano, ker je prišlo do situacije, da sem podnevi potreboval 2 enoti Lantusa, ponoči pa nič. Torej sem lahko izbiral med previsokim sladkorjem podnevi ali pa nočnimi hipami. Ker deluje 24 ur, seveda ni možna ne vem kakšna korekcija, ki bi to rešila.
Glede na moje izkušnje mislim, da bi s tako dieto večina diabetikov tipa II lahko "ozdravela", kar se tiče sladkorne.
Ampak še enkrat ponavljam - ne trdim, da je to tako, ampak samo domnevam, da bi bilo tako - pač glede na to, kaj se je zgodilo z obnašanjem mojih sladkorjev...
Prav tako mislim, da bi večina ljudi raje izbrala tablete in insulin, kot pa presno prehrano. Kam spadaš ti?
#8
Posted 13 November 2005 - 08:59 PM
Joj, Fleq, težko vprašanje si mi postavil.
Že kakšen mesec nazaj mi je ravno to priporočil naš vaditelj joge, ko sem mu omenila, za kakšno bolezen sem zbolela. On baje tako je že precej časa. Tudi knjigo mi je ravno to priporočil, kot ti.
Je pa problem pri meni. Ne, da ne bi verjela v to. Ampak, če čisto po pravici povem, ne vem, kako bi to zmogla. Preveč rada jem in uživam v dobri hrani. Pa še kuhati moram za otroke, in včasih tudi za moža. Boš rekel, da so to samo izgovori. Mogoče res. Samo vem pa tudi, da volje pri meni kmalu zmanjka; nisem trmaste in vztrajne sorte. In potem, ko mi vse skupaj pade dol, si vedno rečem, da ni vredno, da naj se zgodi, kar se že mora, da bo mir. In potem sem žalostna nekaj časa, dokler me spet nekaj ne spravi do te meje, da začnem znova.
Ja, grozna sem. Mogoče me je ravno to (poleg stresa) pripeljalo do sladkorne.
Je pa res, da bi s tako prehrano lažje shajala tudi med delovnim časom.
Poraja se mi pa še eno vprašanje. Ali s tako prehrano res dobiš vse stvari in sestavine, ki jih telo potrebuje?
Bom šla v knjižnico in si sposodila to knjigo. Pa tudi prebrala jo bom.
Hvala za informacijo!
P.S.: Tako, Simon, registrirala sem se. Ne samo zaradi tebe, je bolj fer do vseh udeležencev, a ne?
Že kakšen mesec nazaj mi je ravno to priporočil naš vaditelj joge, ko sem mu omenila, za kakšno bolezen sem zbolela. On baje tako je že precej časa. Tudi knjigo mi je ravno to priporočil, kot ti.
Je pa problem pri meni. Ne, da ne bi verjela v to. Ampak, če čisto po pravici povem, ne vem, kako bi to zmogla. Preveč rada jem in uživam v dobri hrani. Pa še kuhati moram za otroke, in včasih tudi za moža. Boš rekel, da so to samo izgovori. Mogoče res. Samo vem pa tudi, da volje pri meni kmalu zmanjka; nisem trmaste in vztrajne sorte. In potem, ko mi vse skupaj pade dol, si vedno rečem, da ni vredno, da naj se zgodi, kar se že mora, da bo mir. In potem sem žalostna nekaj časa, dokler me spet nekaj ne spravi do te meje, da začnem znova.
Ja, grozna sem. Mogoče me je ravno to (poleg stresa) pripeljalo do sladkorne.
Je pa res, da bi s tako prehrano lažje shajala tudi med delovnim časom.
Poraja se mi pa še eno vprašanje. Ali s tako prehrano res dobiš vse stvari in sestavine, ki jih telo potrebuje?
Bom šla v knjižnico in si sposodila to knjigo. Pa tudi prebrala jo bom.
Hvala za informacijo!
P.S.: Tako, Simon, registrirala sem se. Ne samo zaradi tebe, je bolj fer do vseh udeležencev, a ne?
#9
Posted 14 November 2005 - 11:46 AM
Lisička pozdravljena na forumu!
Jaz bi ti svetoval samo to, da se vsega lotiš brez strahu/predsodkov. Ni potrebno, da te je strah sladkorne bolezni, kaj šele inzulina. Stvari moraš sprejeti take kot so. In pomembno je, da se zavedaš, da je tvoje zdravje na prvem mestu.
Sporoči kako bo šlo na pregledu!
Jaz bi ti svetoval samo to, da se vsega lotiš brez strahu/predsodkov. Ni potrebno, da te je strah sladkorne bolezni, kaj šele inzulina. Stvari moraš sprejeti take kot so. In pomembno je, da se zavedaš, da je tvoje zdravje na prvem mestu.
Sporoči kako bo šlo na pregledu!
Lp, Blaž
#10
Posted 25 November 2005 - 04:46 PM
Pozdravljeni!
Danes sem bila na pregledu, in sedaj sporočam, da, hvalabogu, še nisem dobila tablet. Zdravnica je gledala tiste rezultate, ki sem jih sama izmerila zadnjih 10 dni, zjutraj pa sem imela 7,6. Težko se je odločila, na koncu pa je le rekla, da vztrajava naslednje 4 mesece le z dieto.
Tako, da sem ZELOOOOOO vesela.
Me pa zanima, kako je z sladkorno in holesterolom? Ali je res to povezano, ali je mogoče to le pri starejših? In kakšnega imate vi na forumu, ki ste vsi mlajši?
Sprašujem zato, ker nam je na predavanju 1 mesec nazaj rekla sestra, da je običajno tudi holesterol povezan sladkorno. In mene je danes zdravnica vprašala, če jem tablete za holesterol. Zakaj? Zato, ker imam tako nizkega??!!
No, kot sem že napisala, sem vesela, da vsaj tega nimam nad normalo, če imam že pritisk in sladkor.
Aja, pa še to: kdaj so pa vam predpisali tablete oz. inzulin, oz. pri katerih vrednostih sladkorja na tešče?
Pa lep zimski večer vsem!
Danes sem bila na pregledu, in sedaj sporočam, da, hvalabogu, še nisem dobila tablet. Zdravnica je gledala tiste rezultate, ki sem jih sama izmerila zadnjih 10 dni, zjutraj pa sem imela 7,6. Težko se je odločila, na koncu pa je le rekla, da vztrajava naslednje 4 mesece le z dieto.
Tako, da sem ZELOOOOOO vesela.
Me pa zanima, kako je z sladkorno in holesterolom? Ali je res to povezano, ali je mogoče to le pri starejših? In kakšnega imate vi na forumu, ki ste vsi mlajši?
Sprašujem zato, ker nam je na predavanju 1 mesec nazaj rekla sestra, da je običajno tudi holesterol povezan sladkorno. In mene je danes zdravnica vprašala, če jem tablete za holesterol. Zakaj? Zato, ker imam tako nizkega??!!
No, kot sem že napisala, sem vesela, da vsaj tega nimam nad normalo, če imam že pritisk in sladkor.
Aja, pa še to: kdaj so pa vam predpisali tablete oz. inzulin, oz. pri katerih vrednostih sladkorja na tešče?
Pa lep zimski večer vsem!
#11
Posted 26 November 2005 - 12:04 AM
QUOTE(Lisička @ Nov 25 2005, 04:46 PM)
Pozdravljeni!
Tako, da sem ZELOOOOOO vesela.
Aja, pa še to: kdaj so pa vam predpisali tablete oz. inzulin, oz. pri katerih vrednostih sladkorja na tešče?
Tako, da sem ZELOOOOOO vesela.
Aja, pa še to: kdaj so pa vam predpisali tablete oz. inzulin, oz. pri katerih vrednostih sladkorja na tešče?
Super za današnji rezultat, čeprav ti moram priznati, da življenje s sladkorno sploh ni tako hudo. Insulina se nimaš kaj bati, če je edini izhod, pač je, kar je. Sam sem že 22 let na insulinu (BTW, na vseh pregledih, kjer merijo vse žive stvari sem precej pod povprečjem zdravih (torej veliko boljši)) in mi nič ne manjka. Se navadiš in gre. Sicer je pa večina mlajših diabetikov takoj na insulinu (torej diabetes mellitus oz. tip 1), kar največkrat pomeni, da te pripeljejo v bolnico, ko gre že vse narobe in si potem v bolnici 14 dni na dopustu in si potem na insulinu. Kar se pa službe tiče, je dandanašnji ritem povsem podoben in se ga sproti navajaš in potem gre. Tko da, glavo gor
Naravno sladek ...
#12
Posted 28 November 2005 - 12:48 AM
Hm, kako mi je uspel Bonotov post, na katerega sem odgovarjal, "pojesti"
?. Blaž, help needed !!
Naravno sladek ...
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users












