Res ne vem, zakaj večina diabetikov (mislim na tiste z inzulinsko terapijo) dojema vsako zaužito sladkarijo kot prekršek. Mislim, da je poanta kakovostnega ali vsaj znosnega življenja s to boleznijo tudi v tem, da se ne (popolnoma) odrečemo hrani, ki nam je všeč. Pa čeprav so to sladkarije. Hitro/kratko delujoči inzulin nam to omogoča. Seveda pa je treba biti samodiscipliniran in upoštevati nekaj pravil:
- pred vsakim "sladkim" obrokom moramo natančno določiti, koliko bomo pojedli
- količina naj bo zmerna
- sladkarijo je bolje vključiti v večji obrok (kosilo ali večerjo), kot pa jo jesti samostojno. Če bomo že prej dovolj siti, se bomo namreč lažje odrekli želji, da bi pojedli več, kot smo načrtovali
- nikoli ne jejmo sladkarij (pa tudi druge hrane, ki vsebuje OH), ne da bi si vbrizgali odmerek inzulina, ki "pokrije" zaužite OH
- jejmo predvsem sladkarije, pri katerih je na embalaži navedena vsebnost OH, da se tako izognemo doziranju inzulina "po občutku", to je na pamet
- ljudje velikokrat razmišljajo o sladkarijah, ki jih uživajo, mnogo redkeje pa o tem, kaj pijejo. Vsi vemo, da imata pivo in kokakola ogromno OH, zavedati pa se je treba, da tudi najrazličnejši sokovi niso povsem "nedolžni". Zato sam pijem praktično izključno vodo . . .
Skoraj vsak dan pojem 100 g sladoleda (zame je dietni Botterbloomov sladoled zakon - sploh ne opaziš razlike med tem in navadnim), kar je dovolj spodobna količina. Sladkan je s fruktozo in umetnimi sladili, vsebuje pa 20,5 OH, kar res ni pretirano. Približno toliko kot srednje veliko jabolko, torej.
Večkrat si privoščim tudi čokolado, Gorenkino, vendar nikoli več kot 50 g (kar znese 27 OH)
Večji problem je s tortami, piškoti, raznimi rogljički . . . Iz dveh razlogov:
- običajno gre za slaščice, pri katerih ne vemo števila OH (no, to se da rešiti tako, da dvakrat ali trikrat tvegamo, potem pa že vemo, koliko inzulina potrebujemo, da pokrijemo zaužito količino)
- vedeti moramo, da vsi izdelki iz bele moke (+ sladkorja) delujejo tako, da se raven sladkorja zares zviša šele po nekaj urah. To pa je seveda težje nadzorovati in ustrezno ukrepati (torej korigirati z NovoRapidom ali Humalogom . . .), še posebej za tiste, ki si sladkorja ne merijo prav pogosto.
Kljub temu se tudi piškotom nisem povsem odrekel (približno enkrat na 14 dni manjšo količino - npr. 50 g), še manj pa seveda maminemu jabolčnemu zavitku . . .
Pa še to, moj zadnji rezultat HbA1c je 6,2, kar je dovolj solidno. No, lahko bi bilo boljše, če bi imel nižje nočne in jutranje rezultate (pokritost zaužitih OH torej ni ključen problem) in če bi (to počnem šele v zadnjem mesecu) korigiral občasne previsoke vrednosti po obroku z NovoRapidom.

. Seveda, zato pa imamo hitro delujoči insulin, da pokrivamo potrebe, ki se občaso pojavijo z zaužitjem "prepovedanih", pa zato najboljših, stvari (sladoled, skutni zavitek, dobra potica, ne premasten burek....). Sicer sem pri sladoledu v glavnem kar na Bofrostu (ok, v službi tega ravno nimam na izbiro in moram zato malo dodati insulina), ki ima po mojem kar dobre sladolede (v kornetu je sploh..., pa tistega v lončku z malinovim dodatkom mam tud rad
), se pa sploh ne omejujem preveč z raznimi prepovedmi. BTW, kje si pa uspel priti do Boterblooma (vanilija/čokolada ??), so ga kakšni dve leti nazaj imeli v Živilih, potem je pa poniknil
, pa Živila tudi. Ja, tudi jaz imam srečo, da mi alkohol ne paše. Sicer pa korigiram odstopanja z Humalogom in mi gre kar dobro, povprečni HbA1c zadnjih dveh let je 5.3. No, če mi poveš, kako priti do Boterblooma, bom rekel HVALA.