Umetna sladila,rak?
#1
Posted 21 February 2007 - 09:26 PM
Sem cisti zacetnik pred dvemi tedni sem izvedel da imam sladkorno tipa 1, in star sem 21 let. Zanima me pa katera umetna sladila so najboljsa za uporabo, slisal sem veliko mnenj, ampak najbolj me je pretresla informacija da umetna sladila povzrocajo raka??? je to res. Ker mi je ta umetni cuker se edina tolazba, saj sem BIL velik sladkosned!
lep pozdrav
#2
Posted 22 February 2007 - 09:04 AM
Sem cisti zacetnik pred dvemi tedni sem izvedel da imam sladkorno tipa 1, in star sem 21 let. Zanima me pa katera umetna sladila so najboljsa za uporabo, slisal sem veliko mnenj, ampak najbolj me je pretresla informacija da umetna sladila povzrocajo raka??? je to res. Ker mi je ta umetni cuker se edina tolazba, saj sem BIL velik sladkosned!
lep pozdrav
V življenju boš dobil raka prej od česa drugega kot od umetnega sladila. Ne moreš ga pojesti toliko, da bi od tega dobil raka.
Drugače pa čez kakšno leto dve ti tudi to ne bo več dišalo. Tako je bilo vsaj pri meni. Včasih sem pil zelo sladko kavo, čaj; imel rad zelo sladke stvari..... Danes pijem kavo brez sladkorja, ne jem oz. ne morem jesti zelo sladkih stvari (me kar zmrazi po telesu). Tako da se nekako telo navadi oz. z manjšanjem količin čisto odvadi sladkorja. Umetnega in "neumetnega".
Ima kdo podobne izkušnje?
#3
Posted 22 February 2007 - 01:19 PM
Vseeno pa poskusi raje s kakšnim rjavim sladkorjem. Sam uporabljam Natren, vendar mogoče 2 tabletki na teden za kak čaj ali kako sladico(tekoča različica Natrena)
#4
Posted 22 February 2007 - 03:44 PM
#5
Posted 24 February 2007 - 04:13 PM
Zdaj raje ostajam pri sadnem sladkorju... pa še tega uporabljam bolj poredko in v manjših količinah. Razen pri kuhanju marmelade ali peki ostalih dobrot, seveda.
Sladkorno imam slabo leto... vseh svojih 21let sem bila nepobolšljivi sladkosned(odvisna od čokolade... kavo sem pila na način "pol belega, pol črnega"...).
Moja prva reakcija na diagnozo diabetesa je bila: " A pol drug teden ne bo torte?" Mislim, da ta izjava pove vse.
Seveda tudi sedaj kdaj pa kdaj pojem kak košček čokolade... tiste 70%, ki jo imam najraje
Vsak začetek je težak... je pa res, da je težje tistim, ki smo kasneje zboleli za diabetesom. Kar naenkrat same omejitve... vendar velika večina le teh pade, ko se naučiš računati OH. Zato kar pogumno!
#6
Posted 24 February 2007 - 10:46 PM
Drugače pa čez kakšno leto dve ti tudi to ne bo več dišalo. Tako je bilo vsaj pri meni. Včasih sem pil zelo sladko kavo, čaj; imel rad zelo sladke stvari..... Danes pijem kavo brez sladkorja, ne jem oz. ne morem jesti zelo sladkih stvari (me kar zmrazi po telesu). Tako da se nekako telo navadi oz. z manjšanjem količin čisto odvadi sladkorja. Umetnega in "neumetnega".
Ima kdo podobne izkušnje?
Tudi pri naši družini se je poraba sladkorja in sladkih stvari zelo zmanjšala. Čeprav ima diabetes hči, smo se sladkorju odpovedali vsi enako. Dovolj pa pove primer, ko sva šli prejšnji teden s hčerko na tortico v zelo priznano slaščičarno, a je bila torta tako zelo sladka, da je hči sploh ni mogla pojest, jaz pa sem sicer jo, a me je kar peklo po grlu od preveč sladkorja.
Zdi se mi, da se čez čas tako navadiš, da ti je potem vsaka hrana preveč sladka. Drugače pa nam je zdravnica še v bolnici predlagala naj ne uporabljamo natrena, ker naj bi bil rakotvoren, ampak sladila na bazi aspartama in acesulfama, kot je sunvit, ki ga imajo ponavadi v lekarnah.
#7
Posted 24 February 2007 - 10:58 PM
Zdaj raje ostajam pri sadnem sladkorju... pa še tega uporabljam bolj poredko in v manjših količinah. Razen pri kuhanju marmelade ali peki ostalih dobrot, seveda.
Sladkorno imam slabo leto... vseh svojih 21let sem bila nepobolšljivi sladkosned(odvisna od čokolade... kavo sem pila na način "pol belega, pol črnega"...).
Moja prva reakcija na diagnozo diabetesa je bila: " A pol drug teden ne bo torte?" Mislim, da ta izjava pove vse.
Seveda tudi sedaj kdaj pa kdaj pojem kak košček čokolade... tiste 70%, ki jo imam najraje
Vsak začetek je težak... je pa res, da je težje tistim, ki smo kasneje zboleli za diabetesom. Kar naenkrat same omejitve... vendar velika večina le teh pade, ko se naučiš računati OH. Zato kar pogumno!
Ne vem zakaj misliš, da je težje tistim, ki zbolijo kasneje?
Ti naprimer si preživela veliko zdravih sladkih let, o katerih lahko moja hči samo sanja. To da si zbolela kasneje, je zame samo sreča, saj boš tudi posledice sladkorne občutila temu primerno kasneje. Vedno me namreč zaboli, ko kdo reče da je boljše če zboliš kot otrok za sladkorno, a moral bi se vprašati, če bi sam imel sladkorno že od malih nog?!
#8
Posted 25 February 2007 - 11:08 AM
Ti naprimer si preživela veliko zdravih sladkih let, o katerih lahko moja hči samo sanja. To da si zbolela kasneje, je zame samo sreča, saj boš tudi posledice sladkorne občutila temu primerno kasneje. Vedno me namreč zaboli, ko kdo reče da je boljše če zboliš kot otrok za sladkorno, a moral bi se vprašati, če bi sam imel sladkorno že od malih nog?!
Se opravičujem. Mogoče sem res malo preveč egoistična... avtomatsko sem pač mislila, da jim je malce lažje, ker že od malih nog živijo na tak način. Tako jim kasneje ni potrebno spreminjati življenjskega stila, na katerega so se tako zelo privadili(in s tem ne mislim samo na sladkarije). Nisem pa pomislila na boje z injekcijami, na to, kar starši doživljate ob tem itd.
Ok. Zdaj se sliši tako, kot da smo diabetiki strašno omejeni, kar v bistvu ni res... ampak vseeno smo za kakšno stvar prikrajšani.
Jaz sem strašen bohem, pa še rokerca po vrhu. Priznam, da je bilo lani na Rock Otočcu kar zabavno tihotapiti vodo na prireditveni prostor... še bolj zabavno bo letošnje kampiranje in boj za prvo vrsto na koncertu Iron Maiden... trudim se furat tiste stvari, ki so mi všeč, ampak vseeno ni več isto. Ne morem se popolnoma sprostiti.
Pomoje je vse dost odvisno od posameznikovega karakterja in njegove lastne volje. Za ene je težje, za druge ne. Sam ne me raztrgat, prosim... ne maram se kregat.
Tako ali tako je ta debata nesmiselna, če ne pove svojega mnenja še nekdo, ki ima diabetes že od zgodnjega otroštva.
"Mal" sem zašla v offtopic.
Edited by Biks, 25 February 2007 - 12:16 PM.
#9
Posted 26 February 2007 - 04:20 PM
Ampak to je samo vaše razmišljanje. Otroci do 5leta starosti še nimajo tako razvitega spomina. Za njih kasneje ostane samo tak življenjski stil - ničesar ne pogrešajo. Jaz, naprimer, pa se bom vedno spominjala časa pred boleznijo. Če nečesa nisi nikoli izkusil, pač ne hrepeniš po tem. Čez nekaj let boste o tem lahko sami vprašali svojo hčer in preverili, če je moje razmišljanje pravilno.
Ok. Zdaj se sliši tako, kot da smo diabetiki strašno omejeni, kar v bistvu ni res... ampak vseeno smo za kakšno stvar prikrajšani.
Jaz sem strašen bohem, pa še rokerca po vrhu. Priznam, da je bilo lani na Rock Otočcu kar zabavno tihotapiti vodo na prireditveni prostor... še bolj zabavno bo letošnje kampiranje in boj za prvo vrsto na koncertu Iron Maiden... trudim se furat tiste stvari, ki so mi všeč, ampak vseeno ni več isto. Ne morem se popolnoma sprostiti.
Pomoje je vse dost odvisno od posameznikovega karakterja in njegove lastne volje. Za ene je težje, za druge ne. Sam ne me raztrgat, prosim... ne maram se kregat.
Tako ali tako je ta debata nesmiselna, če ne pove svojega mnenja še nekdo, ki ima diabetes že od zgodnjega otroštva.
"Mal" sem zašla v offtopic.
Saj tukaj si izmenjujemo mnenja in poskušamo eden drugemu pomagat, razburjanje je pa brezpredmetno, saj kar se tega foruma tiče.
Alojz
#10
Posted 01 March 2007 - 01:29 PM
#11
Posted 02 September 2007 - 12:20 PM
Tudi jaz sem nora na čokolado; ko sem dobila diabetes, se mi sploh ni bilo težko odpovedati sladkemu čaju, piškotom itd., ampak ČOKOLADI...!*#!
Zdaj, ko imaš diabetes že nekaj časa, si verjetno ugotovil, da so ti normalno sladke stvari postale presladke. Kadarkoli pečem piškote ali torte doma, uporabljam kar navadni sladkor, vendar ga dam samo polovico toliko, kot piše v receptu, pa so vsi (tudi nediabetiki) navdušeni nad okusom. Sicer sladkarije jem le, kadar imam hipo; in če postane sladkor "nujen", da reši neprijetno stanje, njegov čar zbledi in do njega ustvariš pravi odpor, tako da sedaj "konzumiram" sladkor le pod prisilo - tj. kadar imam prenizek krvni sladkor.
Po zaužitju čokolade pa mi postane slabo - mogoče naravni odpor diabetikovega organizma do pretiranega sladkorja? Človeka nekaj, kar mu povzroča slabost, preneha mikati... Dokler spet ne pozabim na zadnjo slabo izkušnjo!
#12
Posted 02 September 2007 - 02:00 PM
glede raka in umetnih sladil pa naj recem da so sigurno skodljiva tako da naj jih bo tem manj...raka dobi clovek z zdravimi navadami po drugi strani ga pa ne dobi nekdo ki skrbi za svoje telo tako da ... stvar kot so sledila so samo se kaplja v morje razlogov za vecjo moznost bolezni...sam sem ga imel pa nisem ne vem kako nezdravo zivel...na onkoloskem srecas cisto razlicne ljudi...najbolj ironicno je ko srecas cloveka za katerega ves da se je zdravo prehranjeval...rekreiral...skratka zivel popolno zivljenje...sam se drzim nacela da je potrebno ziveti neko povprecno zivljenje in kar bo pac bo...sigurno pa je potrebno gledati pozitivno na svet pa bo vse ok!
#13
Posted 28 December 2007 - 12:23 PM
sre?no.
#14
Posted 09 August 2008 - 10:59 AM
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users












