Pišem, ker sem obupala in sem že zdaj utrujena od ukvarjanja sama s sabo. Sedaj me ?aka Novorapid na katerega sem se za?ela pripravljati ta teden.
Ra?unanje Ogljikovih hidratov
#1
Posted 06 March 2007 - 02:18 PM
Pišem, ker sem obupala in sem že zdaj utrujena od ukvarjanja sama s sabo. Sedaj me ?aka Novorapid na katerega sem se za?ela pripravljati ta teden.
#2
Posted 07 March 2007 - 12:48 PM
Pišem, ker sem obupala in sem že zdaj utrujena od ukvarjanja sama s sabo. Sedaj me čaka Novorapid na katerega sem se začela pripravljati ta teden.
betel, sam ne obupat! na začetku je en kup enih informacij, misliš da ti ne bo nikol uspelo pa nimaš pojma zaka se gre. ampak ti povem, da ko enkrat poguntaš kk pa kaj, je čist enostavno in pol že točno veš kok ma kera stvar OH.
#3
Posted 07 March 2007 - 06:50 PM
Točno tako kot pravi Franja,vsak začetek je težak,ko ti pa enkrat to pride v rutino pa ne boš imela nobenih problemov.Samo ne obupat,saj bo!!!
#4
Posted 08 March 2007 - 01:18 PM
Trudim se biti pozitivna ampak sem fizično tako švoh, da me noge ne držijo in sploh ne funkcioniram. Ta teden vsak dan v diabetično ambulanto ob 10 in domov ob 17. Pa še sem bila opomnjena da premalo jem. Sploh ta teden ne morem jesti kosila kot bi to bilo potreba . Vse improviziram. Včeraj zvečer sem imela cuker 3.0 groza
#5
Posted 08 March 2007 - 01:40 PM
Trudim se biti pozitivna ampak sem fizično tako švoh, da me noge ne držijo in sploh ne funkcioniram. Ta teden vsak dan v diabetično ambulanto ob 10 in domov ob 17. Pa še sem bila opomnjena da premalo jem. Sploh ta teden ne morem jesti kosila kot bi to bilo potreba . Vse improviziram. Včeraj zvečer sem imela cuker 3.0 groza
a nebi blo mogoče pametno it za kak tedn v bolnco, da te mal poštimajo?!? me mal čudi da ti diabetologinja že ni tega predlagala.
#7
Posted 19 August 2007 - 04:51 PM
Rezultat tega je bil, da sem po prehodu na insulinsko črpalko praktično nehala jesti prigrizke, ker se mi ni dalo računati, koliko OH in koliko potrebnega insulina. Če čutim, da imam nizek krvni sladkor, pojem kakšno sadje (in si ne dam insulina), sicer pa ne jem med obroki in pika. S prehodom na štetje OH me je sploh nehala mikati hrana; preveč dela, da izračunam dozo insulina.
Pomagam si tako, da za zajtrk in za večerjo jem vedno približno enako hrano, kar zadevo (tj. štetje OH) močno olajša, za kosilo pa si raje dam manj insulina, kot izračunam, za vsak slučaj - ker v službi nimam tehtnice in se lahko precej uštejem.
#8
Posted 21 August 2007 - 10:14 AM
Rezultat tega je bil, da sem po prehodu na insulinsko črpalko praktično nehala jesti prigrizke, ker se mi ni dalo računati, koliko OH in koliko potrebnega insulina. Če čutim, da imam nizek krvni sladkor, pojem kakšno sadje (in si ne dam insulina), sicer pa ne jem med obroki in pika. S prehodom na štetje OH me je sploh nehala mikati hrana; preveč dela, da izračunam dozo insulina.
Pomagam si tako, da za zajtrk in za večerjo jem vedno približno enako hrano, kar zadevo (tj. štetje OH) močno olajša, za kosilo pa si raje dam manj insulina, kot izračunam, za vsak slučaj - ker v službi nimam tehtnice in se lahko precej uštejem.
Zdravo,
jaz imam popolnoma enake težave. Računam, prilagajam, pa nikakor ne ulovim, ha ha...
Vsak dan je drugače, včasih mi uspe za kakšna dva dneva, pa se spet vse podre. Potem pa še hormoni in mesečni ciklus pri nas ženskah...
Opazila sem še nekaj: če mi uspe obdržati sladkor v normalnem območju, velja isti OH faktor tudi pri naslednjem obroku. Če pa preveč naraste (nad 10), je kljub korekciji pri naslednjem obroku potrebno več insulina, torej večji OH faktor.???!!!
Prosim za kakšen nasvet, če je kdo že uspel kaj pogruntat v zvezi s tem?
LP
#9
Posted 21 August 2007 - 12:59 PM
Kako pa ti je šlo štetje OH, določanje korekcijskega faktorja, faktorja občutljivosti in vse te zadeve, če je vse urejo tako kakor je potrebno, sem prepričana, da bo šlo.
Po drugi strani ima seveda določen vpliv hrana torej ne glede samo koliko OH vsebuje; sigurno je slabše, če boš uživala pire krompir pa ali je iz vrečke ali ga narediš doma kakor da bi ga samo skuhala, seveda primerno količino, (1 krompri srednje velik predstavja 1 E OH, to je 15 g ), računanje in računanje, vendar se navadiš.
Če ti še ne bo šlo, predlagam ponovno prilagoditev, torej faktorja občutljivsoti in forekcijskega faktorja, to so osnove.
Seveda igrajo pomembno vlogo oz. imajo pri nas ženskem spolou vpliv hormoni tako ali drugače, to je pri vsakem nekoliko drugače, pa se da bolje urediti, pa zopet nekoliko slabše...
veliko uspeha, oglasite se, kako vam uspeva.
srečno
#10
Posted 21 August 2007 - 03:42 PM
Trudimo se z hiperbolami in parabolami, ki mi jih naredi sladkor od 32 pa 2.0 potem pa 20 pa 7 ....... nema da nema svakakih brojeva.
Sedaj imam tri dnevni test na Lantus z zdravnico sem zmenjena da ga dam zvečer 22 enot Novo rapida pa za zajtrk in kosilo eno enoto na 8g oh za večerjo pa 10.
#11
Posted 27 August 2007 - 07:18 PM
Kar pridno naprej in vztrajaj. Verjamem ti, da ti ni lahko. Samo majhen nasvet, zapisuje vsaj okvirno koliko poješ pri vsakem obroku oz. vsakič, ko si daš inzulin in natančno koliko enot , vseeno katerega, napiši še uro, seveda pa tudi meritev. Vzelo ti bo nekoliko več časa, vendar sem prepričana, da se ti bo obrestovalo v poztivno smer.
Deloma lahko že prednodno pripraviš in zapišeš okvirno npr. : kruh, naslednja vrstica sadje, nato pa samo zapišeš koliko gramov si vsakega živila pojedla, več kolik ima OH, kako vpliva določena hrana na raven tvojega sladkorja; nekatera bolj kakor druga, katera kombinacija je boljša kakor druga in polno zadev, veliko je o tem za povedati in podobno.
Povej kako si uspešna, radi ti bomo pomagali z nasveti.
Srečno !
#12
Posted 12 November 2007 - 05:34 PM
Program vsebuje obširno zbirko živil preko 1000, posebnost programa pa je, da zelo enostavno vnašaš svoja živila in jedilnike in tako bogatiš in prilagodiš zbirko svojim potrebam. Potrebno je samo izbrati živilo in ozna?iti njegovo koli?ino za vse ostale izra?une avtomati?no poskrbi sam program. Tako ra?unanje OH postane zelo enostavno. Vsekakor je pa vreden ogleda ta program za ra?unanje kalorij v prehrani.
Edited by brrb, 14 October 2008 - 07:40 AM.
#13
Posted 15 November 2007 - 04:48 PM
Za?eti je potrebno s prvim korakom, kakor številni pravijo za vsako stvar, ko naredite prvi korak, pristavite še drugo nogo zdaven, pa tako dalje in bo šlo.
Doslednost, zapisovanje, tehtanje, ni? goljufanja, pa se oglasite kako vam gre.
Sre?no
#14
Posted 18 November 2007 - 01:31 PM
LP
http://daciofit.nastja.net/kcal/kcal.php?abc=P&order=id
#15
Posted 18 November 2007 - 06:59 PM
LP
http://daciofit.nastja.net/kcal/kcal.php?abc=P&order=id
Pozdrav vsem,
tudi jaz sem pred ?asom našel tole tabelo in še nekaj drugih. Vendar pa, ko jih gledam in primerjam vrednosti OH istih živil v razli?nih tabelah, se razlikujejo in to kar ob?utno. Tako sem bil na za?etku kar zmeden, katera naj bo izhodiš?na tabela. Posvetoval sem se tudi s sestro na Polikliniki, ki mi je svetovala, naj uporabljam tabele od Z&Z, ki imajo letnico izida maj 2007. Kakšno je kaj vaše mnenje ... mogo?e bi odprli kar novo temo, saj se mi zdi ta zadeva ena izmed najpomembnejših pri na?rtovanju hrane, saj ?e nimaš dobre osnove, dobrega izhodiš?a, ti tudi ostalo znanje in pripomo?ki kaj prida ne prinesejo k boljši skladnji prehrane in inzulina.
lp
Aleš
#16
Posted 19 November 2007 - 07:51 AM
poznam tudi jaz knjižico od Z & Z, resni?no je priporo?ljiva in zelo uporabna, tudi meni pride prav, torej v?asih pogledam vanjo, je izpopolnjena glede na ostale starejše.
Lahko bi odprl zopet novo temo, ve? odgovorov, ve? izkušenj, ve? se nau?imo in si pomgamo med seboj.
Sre?no
#17
Posted 21 November 2007 - 03:02 PM
Ugotavljam, da ocitno tudi razlicne vrste iste hrane (npr. jabolka) nimajo enake vsebnosti OH. Kaze, da so razlicni izdajalci OH preglednic testirali razlicne sorte posamezne hrane
Edina resitev, ki se mi je doslej porodila, je da sama ugotovim, za koliko mi natancno dolocena kolicina neke vrste hrane dvigne krvni sladkor. Navsezadnje imamo obicajno "najljubse" vrste jabolk itd., tako da druge sorte poskusimo le izjemoma.
Vecje tezave mi predstavljajo sestavljene jedi, predvsem take, ki vsebujejo veliko sira ali masla (npr. pite). Ne glede na tocno izmero vseh sestavin in natancen izracun vseh vsebovanih OH, mi pite obicajno krvni sladkor precej bolj dvignejo, kot bi pricakovala - in to po casovnem odlogu. Predvidevam da zato, ker se takrat v OH pretvorijo tudi tiste izdatne kolicine mascob, ki jih pite vsebujejo.
#18
Posted 21 November 2007 - 03:44 PM
Edina resitev, ki se mi je doslej porodila, je da sama ugotovim, za koliko mi natancno dolocena kolicina neke vrste hrane dvigne krvni sladkor. Navsezadnje imamo obicajno "najljubse" vrste jabolk itd., tako da druge sorte poskusimo le izjemoma.
Vecje tezave mi predstavljajo sestavljene jedi, predvsem take, ki vsebujejo veliko sira ali masla (npr. pite). Ne glede na tocno izmero vseh sestavin in natancen izracun vseh vsebovanih OH, mi pite obicajno krvni sladkor precej bolj dvignejo, kot bi pricakovala - in to po casovnem odlogu. Predvidevam da zato, ker se takrat v OH pretvorijo tudi tiste izdatne kolicine mascob, ki jih pite vsebujejo.
Drži, Špela, da imamo vsi težave pri sestavljenih jedeh, predvsem z mastnimi, saj tu ni enotne formule koliko in predvsem KDAJ, se posamezniku dvigne sladkor, tako da je to popolnoma individualna stvar posameznika, ki jo mora ugotavljati in ustrezno prilagajati sam.
Kar se pa ti?e razlike med živili imam v mislih OB?UTNE razlike, primer: v knjižici, ki sem jo letos dobil, pri odpustu iz klini?nega centra je primer za ?i?eriko razmerje 15gOH/60g teže, v Mercator trgovini ali v tabeli na linku http://daciofit.nastja.net/kcal/kcal.php?abc=P&order=id pa je razmerje 59gOH/100g teže, paradižnik Z&Z 5gOH/200, knjižica klini?nega centra (mislim, da) 5gOH/100, ... . To se mi zdijo izredno velike razlike in tukaj lahko hitro "fališ"
Mogo?e (?e bi lahko) bi pa sami za?eli zbirati podatke in kreirati vsesplošno slovensko tabelo v elektronski obliki, ki bi bila dosegljiva preko interneta in kot npr. DL v nekem znanem formatu XLS ali podobno.
Pravzaprav me zanima, kdo pri nas in na kakšen na?in opravlja meritve živil (OH, B, M, ...). Ali ima mogo?e kdo kakšne informacije na to vprašanje. Meni se zdi to zelo, zelo interesantno.
Zaenkrat toliko, da ne bom predolg ...
lp
Aleš
Edited by aomejec, 21 November 2007 - 04:08 PM.
#19
Posted 21 November 2007 - 08:05 PM
?im bolj je obrok sestavljen, težje je napovedati in predvideti kako se bo obnašal sladkor v naslednjih urah, lahko je ?ez dve uri vse v redu, pa se dvigne ?ez 4 ure zaradi vpliva ve?je koli?ine maš?ob, beljakovin. Rešitve so meritve bolj pogoste in u?enje glede na izkušnje.
Najbolj natan?no boš videl kako ti dvigne ena vrste hrane tako, ?e ve? koliko tehta izdelek, koliko si imel takrat sladkorja, koliko ?ez dolo?eno obdobje kakor je 90 minut ali 120 minut, in spoznaš kako vpliva nate dolo?eni izdelek, si zapisuješ in tako vodiš ene vrste dnevnik, znaš bolje prilagajati in urejati sladkor in potrebne koli?ine inzulina.
Iz izkušenj se vsi u?imo.
sre?no
#20
Posted 21 November 2007 - 09:37 PM
Pravzaprav me zanima, kdo pri nas in na kakšen na?in opravlja meritve živil (OH, B, M, ...). Ali ima mogo?e kdo kakšne informacije na to vprašanje. Meni se zdi to zelo, zelo interesantno.
lp
Aleš
To je zanimalo tudi mene - ?e v Sloveniji obstaja kaka baza živil. Ve? o tem si lahko prebereš tule:
http://www.omnalab.com/forum/topic.asp?TOP...SearchTerms=bio
?e se komu ne ljubi brati vsega - zaklju?ek je bil takle:
*************************************************
Ok, zadeva je taka:
Potem ko sem 2 tedna neuspešno ?akal na odgovor (in medtem še enkrat pisal en e-mail, kaj se dogaja), sem telefoniral podsekretarki Maruši Pav?i?, ki mi je v e-mailu obljubila odgovor.
Na kratko - izvedel sem, da se baza živil izdeluje že cca. 3 leta na biotehniški fakulteti in da bo trajalo še približno 2 leti, da bo narejena. In da bi sicer tudi oni radi videli, da bi bilo za dobiti vsaj tiste podatke, ki so že, vendar da tam na tej fakulteti pravijo, da to ne gre. Ok, ko sem vprašal, na koga se lahko obrnem glede te baze na tej fakulteti, mi je povedala in pol sem poklical še tja.
No, tu sem zvedel med drugim tudi to, da recimo evropska zveza (oz. ne vem ve? to?no, keri naziv) podpira izdelavo teh podatkov v vseh vzhodnih ?lanicah in da so se v vseh teh vzhodnih državah od slovaške, ?eške, madžarske in celo do Hrvaške odzvali in to ali že imajo, ali pa bodo imeli kmalu.
Razen seveda pri nas, kjer pa tega odziva ni bilo. Pa? na vladi oz. ministrstvu za zdravstvo, ki bi moralo priskrbeti denar. Zdajšnja sekretarka Jožica Zakotnik ima malce posluha za te zadeve in je odobrila nekaj denarja, prejšnja pa ni imela posluha ni?. Ne vem, kje bi zdej izvedel, katera je bila to. A kdo ve? Prejšnja sekretarka za krepitev zdravja in preventivo?
Je pa tako, da to delajo šele dve leti, podatki so nepopolni, tako da niso primerni za nikakršno objavo. Poleg tega (seveda, ?e bodo sploh dobili odobrena sredstva za naprej), se lahko ?ez dve leti nadejamo podatkov za "Meso in mesna živila", ostalo pa potem pozneje.
Za nas to itak nima pomena, ker v mesu ni OH!
Se pravi, da v Sloveniji NI baze živil in glede na to kar sem slišal kaže slabo.
****************************************
Mogo?e bi se moral spet malce pozanimati, kako je sedaj s tem, ker je vmes minilo kar nekaj ?asa. Takrat mi je gospa z biotehniške fakultete razlagala, da se ravno ukvarjajo s piš?anci - da jih je treba imeti najmanj 5, ne enega, sicer rezultati niso dobri, to pa stane itn. itn. V glavnem - vsi so samo nekaj jamrali in se izgovarjali drug na drugega.
Ok, stanje je, kakršno je in zgleda, da se še kar nekaj ?asa ne bo spremenilo. Lahko pa napišem, kaj sem želel storiti jaz (in nisem naredil zakaj že? - se mi zdi, da mi je zmanjkalo ?asa)...
- napisati program (recimo mu Kocka 2 (datum izida neznan)) z neko osnovno bazo živil
- v program lahko vsak vpiše nova živila in jih pošlje preko interneta (seveda, ?e želi) v neko globalno bazo
- iz te baze se nova živila preto?ijo do vsakega uporabnika tega programa
- tako bazo lahko osvežujemo vsi uporabniki
- vse to naj bi bilo možno tudi preko spletne strani, saj so podatki prosto dostopni na spletu
- obstajala naj bi tudi možnost dostopa prek gsm-a (prijazna stran za telefone)
To je bila ena moja vizija - zato pa sem šel takrat na lov za bazo živil, ki je bil seveda neuspešen.
Ampak - vse to se še zmerom lahko naredi, zakaj pa ne?
LP, Fleg
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users













