Aktivni tudi med počitnicami

Po pestrem spomladanskem dogajanju smo si privoščili okrevanje v Termah Dobrna in se pred počitnicami udeležili še zanimivega pohoda z ogledom Poljan, ki ga je organiziralo DD Škofja Loka. Predpočitniško dogajanje smo sklenili z društvenim pohodom po stari vršiški cesti, med počitnicami pa smo se največ ukvarjali z organizacijo drugega balinarskega turnirja diabetikov.
V septembru smo namesto v šolo odšli raje na okrevanje v Bosno, zato nas je le nekaj odšlo na pohod DD Domžale v Dragomelj.

Okrevanje v Dobrni
Tudi letos smo odšli v Dobrno dobro razpoloženi, saj so nam pripravili zanimiv in pester program s terapijami, predavanji, ogledi in izleti. Med predavanji nas je najbolj pritegnila razlaga inkontinence in kako jo z ustreznimi vajami preprečiti ali omiliti. Na izlet pa smo tokrat odšli v Šempeter pri Celju na ogled rimske nekropole. Pričakala nas je v Rimljanko oblečena vodička in nam podrobno predstavila zgodovino in pomen tega grobišča takratnih celjskih dostojanstvenikov in premožnežev. Seveda smo se nazaj grede ustavili tudi v Žalcu na požirek piva v fontani.

Najboljše domače ekipe
Drugi balinarski turnir diabetikov smo organizirali v soboto, 11. avgusta. K sodelovanju smo letos povabili tudi diabetike iz Kranja in Škofje Loke ter domačine iz Balinarskega kluba Jesenice. Kranjčani so sodelovali z žensko in mešano ekipo, Škofjeločani pa z mešano ekipo. Društvo diabetikov Jesenice so zastopale ena moška, ena mešana in dve ženski ekipi. Prednost domačega terena in izkušenost sta prinesla zlato medaljo ekipi BK Jesenice, ostale medalje pa so prejele ekipe DD Jesenice: srebrno medaljo je dobila ženska ekipa Lili, bronasto medaljo pa ženska ekipa Jelka. Podelili so tudi lično ročno izdelano keramično medaljo z motivom narcise, ki jo je za četrto mesto dobila mešana ekipa Sonja DD Jesenice. Moška ekipa pa ni imela sreče z žrebom in se kljub veliki borbenosti ni uvrstila v finale.

Terme Laktaši so nas navdušile
Na prvi šolski dan smo se zgodaj zjutraj odpeljali na edukativno okrevanje v Terme Laktaši pri Banja Luki. V majhnem hotelu so nas prisrčno sprejeli in nam predstavili tedenski program, ki smo ga dopolnili še z meritvami krvnega sladkorja in s telovadbo v parku ob termalnem izviru. Po kosilu smo imeli temeljit pregled pri zdravnici, ki nam je glede na težave predpisala tri različne terapije dnevno, od vaj v bazenu in kopeli na izviru do terapij z ultrazvokom in elektro-magnetnimi valovi ter galvanskimi kopelmi. Poslušali smo predavanja o diabetesu, diabetičnem stopalu ter alkohol in diabetes. Predavala je zdravnica, ki je uporabila zelo nazorne skice in sheme ter slike, tako da smo izvedeli veliko novega in zanimivega. V programu smo imeli tudi ogled mesta Laktaši; krajevna vodička nas je najprej odpeljala do galerije, kjer nam je povedala o zgodovini in zanimivostih mesta, ogledali pa smo si tudi razstavo slik z zadnje slikarske kolonije. Ogled smo nadaljevali do izkopanin rimskih term, v turistični agenciji pa smo v etno sobi videli lepe narodne noše in prikaz obrti in kmečkega življenja tega področja. Organizirali smo tudi izlet v Banja Luko, kjer nam je lokalni vodič razkazal trdnjavo, nas peljal v mošejo in nam v mestnem središču povedal veliko zanimivosti iz zgodovine in krajevnih legend. Še nakupi na bogato založeni mestni tržnici in klepet ob kavi, potem pa nazaj v hotel. V soboto pa smo se po zajtrku odpeljali na celodnevni izlet na Kozaro. Tam smo si z vodičem ogledali muzejski kompleks, hotelsko osebje pa nam je skuhalo odličen vojaški pasulj. V hotel smo se vrnili do večerje, zamujene terapije pa smo nadoknadili v nedeljo. Teden je hitro minil in v ponedeljek smo se od prijaznega in zavzetega kolektiva poslovili z obljubo, da naslednje leto spet pridemo.

Pohod do slapu Grmečica
V septembru smo organizirali pohod v Občini Bohinj. Najprej smo se z vlakom odpeljali v Nomenj, od tam pa v deževnem vremenu proti slapu Grmečica. Zgrešili smo pot in si tako nehote ogledali še ostanke srednjeveške livarne, znane kot Emin plavž. Vrnili smo se na pravo pot in se po blatu in lužah odpravili proti slapu, ki je dobil ime zaradi grmenja, ki se sliši, ko obilna voda pridrvi s pobočja. Na cilju smo bili razočarani: ni bilo slišati nobenega grmenja, saj je bil slap kljub deževju presušen, mogočna prodnata kotanja pa skorajda prazna. Hitro smo se okrepčali in se vrnili na kosilo v gostišču ob železniški postaji. Ob sproščenem klepetu smo počakali na vlak in se kljub slabemu vremenu veseli vrnili domov. Slap pa bomo mogoče videli naslednje leto.

Lilijana Kos
Foto: Anuša Ferjan