Jeste dovolj zelja? 

Zelje (Brassica oleraceae var. capitata) je kulturna rastlina, ki spada v družino kapusnic iz skupine križnic, ki izvirajo iz Sredozemlja in Male Azije. Portal prehrana.si piše, da zelje pridelujemo tudi v Sloveniji, pri čemer se ga največ porabi za predelavo v kislo zelje, nekaj pa ga je namenjenega tudi sveži porabi. V številnih državah sta belo in rdeče zelje najpomembnejši vrtnini, takoj za paradižnikom. Čeprav je zelje jesenska zelenjava, moderni način pridelave in skladiščenja omogočajo, da je zelje na razpolago v vseh letnih časih. Zelje je že od nekdaj pomembno za prehrano ljudi, ker predstavlja redko vrtnino, ki je zaradi dolge dobe skladiščenja in kisanja, dostopna tudi pozimi.

Dobri učinki zelja 

Zelje je uvrščeno med vrtnine z najnižjo energijsko vrednostjo, obenem pa je vir prehranskih vlaknin, mnogih vitaminov, mineralov in drugih sekundarnih rastlinskih metabolitov, med katerimi so najpomembnejši glukozinolati. Glukozinolati so žveplove spojine, ki prevladujejo v družini križnic, imajo oster vonj, grenak okus in aromo po žveplu, strokovnjaki pa jim namenjajo mnogo pozornosti predvsem zaradi antikancerogenega učinka.

Zelje ima zaradi velike vsebnosti antioksidantov močan antioksidativen učinek, s čemer preprečuje razvoj degenerativnih bolezni, ščiti celice pred poškodbami in deluje varovalno na srčno-žilni sistem. Glaven antioksidativen učinek imajo predvsem vitamin C, vitamin E in vitamin A.

Znana je tudi zgodba o kapitanu Cooku, ki je na dlje trajajoče plovbe vzel zaloge zelja in s tem preprečil bolezen skorbut (pomanjkanje vitamina C) pri mornarjih.

V tradicionalni medicini se zelje uporablja tudi kot obkladek.

Več o zelju in nasvete za uporabo pa poiščite na spletni strani prehrana.si!