Kako prepoznati kakovostno oljčno olje?

Kako prepoznati kakovostno oljčno olje?

 

Zaradi visoke cene in priljubljenosti je oljčno olje pogosto predmet goljufij na različnih stopnjah predelave, pakiranja in distribucije. Povprečen Slovenec ga na leto porabi 1,3 litra (2022), od tega ga 10 do 20 odstotkov pridelamo v Sloveniji, preostanek pa uvozimo.

 

Goljufije na področju hrane (ang. Food Fraud) so namerne, do potrošnika nepoštene prakse, ki so v nasprotju z zakonodajo in se izvajajo z namenom pridobivanja finančne koristi. Vrste goljufij na področju hrane med drugim vključujejo: ponarejanje, zamenjavo, redčenje, prikrivanje, napačno označevanje, nedovoljeno izboljšanje in preusmeritev na sivi trg.

Najpogostejše goljufije z oljčnim oljem

  1. Ponarejanje z drugimi olji: to je ena od najbolj razširjenih oblik goljufij. Oljčno olje se lahko razredči ali meša s cenejšimi olji, kot so sončnično, sojino ali repično olje.
  2. Napačno označevanje porekla: oljčno olje se pogosto povezuje z regijami, ki so znane po visokokakovostni proizvodnji, kot so Italija, Grčija in Španija. Proizvajalci lahko priredijo poreklo olja, da bi namignili na geografsko bolj priznano poreklo ali višjo kakovost izdelka.
  3. Napačna predstavitev kakovosti: nekateri proizvajalci lahko svoje olje označijo kot ekstra deviško, čeprav ne izpolnjuje zahtevanih standardov kakovosti.
  4. Mešanje z oljem nižjega razreda: proizvajalci lahko mešajo ekstra deviško oljčno olje z oljčnimi olji nižje kakovosti, da bi jim izboljšali okus in aromo.
  5. Ponarejanje označb: proizvajalci lahko izdelajo ponarejene označbe ali celo uporabijo ponarejene certifikate, da bi bil njihov proizvod videti pristen in kakovostnejši, kot je v resnici.
  6. Težave pri skladiščenju in prevozu: neustrezni pogoji skladiščenja in prevoza lahko ogrozijo kakovost oljčnega olja. Goljufive prakse lahko vključujejo (zavestno) izpostavljanje olja svetlobi, vročini ali kisiku, kar lahko poslabša njegovo kakovost. Kljub temu se olje na trgu prodaja, kot da je še vedno visoke kakovosti.

Zveza potrošnikov Slovenije od leta 2023 sodeluje v evropskem projektu WATSON, ki si bo do leta 2026 prizadeval za zagotavljanje pristnosti in sledljivosti različnih skupin živil, med drugim tudi ekstra deviškega oljčnega olja, z namenom preprečevanja goljufij s hrano. Strokovnjaki v okviru projekta razvijajo tudi sistem za določitev digitalnega prstnega odtisa DNK oljčnega olja na kraju samem ter s tem za hitrejše in natančnejše prepoznavanje potvorb.

 

Zadnje poročilo inšpekcije Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (2023) omenja, da se na slovenskem trgu pojavlja velik delež neskladnosti, predvsem na področju kakovosti in označevanja oljčnega olja. Najpogosteje se deviško oljčno olje prodaja pod imenom »ekstra deviško«. V omenjenem primeru ne gre nujno za goljufijo, saj se kakovost oljčnega olja lahko spreminja tudi po polnjenju v steklenice in je namernost zavajajoče prakse težko dokazljiva.

# V članku, ki je objavljen na spletni strani www.zps.si in v februarski reviji ZPStest, odgovarjamo tudi na spodnja vprašanja. Preberite tukaj.

  • Različna poimenovanja oljčnih olj
  • Kaj pomeni, da je olje »hladno stiskano«
  • Oljčno olje in zdravju ugodna sestava
  • Kako ustrezno shraniti oljčno olje
  • Oljčno olje ni primerno za toplotno obdelavo – mit ali resnica?

Kakšnega okusa je kakovostno oljčno olje?

V oljčnem olju želimo okušati sadno, grenko in pikantno aromo. Kakršno koli zaznavanje plesnivega, kislega, kovinskega ali sena nakazuje na napako. Barva je praviloma različnih odtenkov, od zelene do zeleno-rumene. Neželeni so rjavi odtenki, ki lahko nakazujejo na oksidacijo. Kako to najlažje preverite? Nekaj kapljic oljčnega olja kapnite na bel krožnik, poglejte ga na dobri svetlobi, povohajte in poskusite.