Primerjalno ocenjevanje rastlinskih burgerjev

Primerjalno ocenjevanje rastlinskih burgerjev:
Velike razlike med izdelki – preverite seznam sestavin in hranilno tabelo pred nakupom

Ponudba brezmesnih pleskavic ali burgerjev je vedno bolj pestra. Nekateri so bolj podobni zelenjavnim polpetom, druge pa bi po videzu hitro zamenjali za mesno različico. Pa so lahko ti izdelki dobra alternativa mesu in zdrava izbira za vsak dan? MIPORjevi strokovnjaki so preverili sestavo in hranilno vrednost 18 rastlinskih burgerjev, med katerimi je bilo 16 izključno rastlinskih oziroma veganskih ter dva vegetarijanska burgerja, saj vsebujeta tudi sestavine živalskega izvora.

Večina, 13 burgerjev, je prejela oceno povprečno, 5 pa oceno pomanjkljivo. Nižje ocene so rezultat nižjih ocen za hranilno vrednost (malo beljakovin, veliko soli) in vsebnost aditivov. Proizvajalci želijo pogosto poustvariti videz mesnega burgerja, zato v rastlinske burgerje dodajajo številne aditive, ki bolj ali manj predelanim sestavinam omogočijo željeno obliko, teksturo in aromo. A dva izdelka dokazujeta, da je rastlinski burger moč pripraviti tudi brez aditivov. Številne organizacije nas opozarjajo na okoljevarstveni problem intenzivne govedoreje, a ni odveč vprašanje, ali je visoko predelan rastlinski burger, zapakiran v »porcijski« plastični embalaži res trajnostna izbira.

Rezultati so v celoti prosto dostopni na www.potrosnikovZOOM.si, kjer lahko preverite tudi ugotovitve primerjave hranilnih vrednosti rastlinskega in govejega burgerja. 

Primerjalno ocenjevanje rastlinskih burgerjev je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih MIPOR izvaja v okviru koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Vse informacije in ugotovitve primerjalnih ocenjevanj so brezplačno dostopne na spletnem mestu www.potrošnikovZOOM.si. Medije naprošamo, da ob komuniciranju rezultatov primerjalnega ocenjevanja navedejo sofinancerja, tj. ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Osnova sta soja ali grah

Rastlinski ali zelenjavni burgerji so, kot že samo ime pove, po večini sestavljeni iz rastlinskih sestavin. Osnovo mase najpogosteje sestavljata soja ali grah, lahko pa tudi buča, čičerika ali špinača. A te osnovne sestavine so pogosto prisotne v bolj ali manj predelani obliki, kot na primer grahove beljakovine ali rekonstruirana sojina moka. »Vsem pregledanim burgerjem je skupno, da ne vsebujejo mesa. A to še ne pomeni, da so brez sestavin živalskega izvora. Dva od 18 izdelkov poleg rastlinskih sestavin vsebujeta še beljakovine jajca, jajčni beljak in/ali nariban sir, zato vsekakor nista izbira za vegane,« je povzela rezultate Nika Kremić.

Velike razlike v prehranskem profilu

Prav noben izdelek za prehranski profil ni prejel ocene več kot povprečno, saj so izdelki z več beljakovinami vsebovali tudi več soli. Šest izdelkov je dobilo oceno pomanjkljivo. En izdelek pa, predvsem na račun nižje vsebnosti beljakovin in visoke vsebnosti soli, oceno nezadovoljivo. Sicer izdelki, glede na navedbe na embalaži vsebujejo od 4,1 grama do 25 gramov beljakovin v 100 gramih.

Tudi po vsebnosti soli in prehranske vlaknine se izdelki med seboj precej razlikujejo: soli vsebujejo od 0,8 pa kar do 2,3 grama v 100 gramih, prehranske vlaknine pa od 2 pa kar do 13 gramov v 100 gramih. Za vsebnost soli rdeča luč na prehranskem semaforju zasveti kar tretjini pregledanih izdelkov.

Naš nasvet:

  1. Izbirajte osnovna živila: ne glede na to, ali vaša prehrana vključuje meso in živila živalskega izvora ali ne, naj bo osnovo vodilo pestra in uravnotežena prehrana, pripravljena iz osnovnih živil.
  2. Tudi z osnovnimi rastlinskimi živili lahko zagotovimo zadosten vnos beljakovin in esencialnih aminokislin, in sicer tako, da v prehrano vključimo kombinacijo stročnic, polnozrnatih žit in psevdožit, oreškov ter semen.
  3. Rastlinske burgerje, ki sodijo med predelana živila, uživajte le občasno, takrat pa izbirajte med tistimi s čim manj maščobe in soli ter čim več beljakovinami. Bodite pozorni tudi na čim krajši seznam aditivov.

 

Rezultati so v celoti dostopni na www.potrosnikovZOOM.si. Javno službo izvajanja primerjalnega ocenjevanja blaga in storitev sofinancira Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo (https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/).