Vedno dejavni radioamaterji

Volje nam pa, radomeljskim in moravškim radioamaterjem res ne zmanjka. Zagon, s katerim izvajamo svojo dejavnost zagotovo pripomore k temu, da smo že kar po pravilu uspešni na evropskih in svetovnih prvenstvih. Tudi zagnanost na konstruktorskem področju kar ne ugasne.

Prav konstruktorske rešitve pri gradnji novih anten so pripomogle k temu, da smo bili v letošnjem letu v kratkovalovnih tekmovanjih še uspešnejši v primerjavi s preteklimi leti. Po lastni ideji zgrajena unikatna antena s hitrim preklopom za vse smeri sveta za eno od nižjih frekvenčnih območij, kjer oddajno-sprejemni elementi dosegajo gigantske velikosti, postavljena na Zgornji Slivni, je pripomogla k osvojitvi kar dveh svetovnih rekordov v enem od največjih svetovnih tekmovanjih odprtega tipa, ki se jih redno udeležuje preko 30.000 radioamaterjev iz vsega sveta. Objava članka o konstrukciji antene je v radioamaterski javnosti požela lep odmev. Pa ne spimo na stari slavi. Za letošnje novembrsko svetovno prvenstvo, katerega udeležbo uvrščamo v eno od dejavnosti ob proslavljanju Svetovnega dneva diabetesa, smo testno pripravili anteno, ki je bila razpeta nad kar ½ ha velikem travniku.

Pa naša znanja in konstruktorske sposobnosti niso le namen sama sebi. V enem od prejšnjih člankov smo opisali, da je radioamaterstvo ljubiteljsko, nepoklicno ukvarjanje z radio-tehniko iz osebnih potreb, brez pridobitniških. In vendar je ta hobi za nekatere od nas postal način življenja in vplival tudi na del naših poklicnih poti.

Znanja, pridobljena na radioamaterski poti so Vitu, S56M, v mirovni operaciji na Kosovu pred nekaj leti, kjer je vodil projekt vzpostavitve  sistema kratkovalovnih zvez za potrebe kosovske mejne policije, prišla še kako prav. Radioamaterska znanja koristijo tudi Robertu, S57AW, ki v letošnjem letu pomaga pri izgradnji podobnega sistema za potrebe tunizijske nacionalne garde, ki v Ministrstvu za notranje zadeve Tunisa skrbi za varovanje meje in morskega prometa. Še kako pomembno delo za pomoč pri preprečevanju kriminala in aktualnih ilegalnih migracij. Tudi zato se člani obeh društev lahko pohvalimo, da smo z znanji, pridobljenimi v društvu, prispevali svoj kamenček za varnost v svetu.

In krajevno. Kadar klasične komunikacije odpovejo, ko gre narobe, smo tu, na razpolago. Starejši se boste še spomnili, da so bile radioamaterske zveze edina komunikacija v času potresa v Skopju, na žalost tudi v času vojne na območju bivših republik Jugoslavije. Prve informacije o nesreči v Černobilu je posredoval radioamater, v orkanu Katarina so pomoč nudili radioamaterji. V času žledoloma pred nekaj leti, je bilo kar nekaj območij, kjer smo lahko edino radioamaterji zagotovili komunikacijo. Tudi te dni, ko so nas pestile vremenske neprilike, smo bili tu.

Si takih primerov želimo čim manj. Smo pa pripravljeni. Sistem je postavljen. Preko občine se vključujemo v sistem Civilne zaščite, preko Zveze radioamaterjev Slovenije v Amatersko radijsko omrežje za nevarnost (ARON) in preko Mednarodne zveze radioamaterjev v sistem GAREC – Globalni sistem ARON.

V okviru letošnje akcije radioamaterjev ob Svetovnem dnevu diabetesa, ki se smo se je tokrat udeležili že 19. leto zapored, smo uspeli vzpostaviti 15.460 zvez. Zastavljeno število  100.000 oddanih sporočil o nevarnosti sladkorne bolezni in oddajanja vsakoletnih priporočenih gesel SLODA in IDF,  smo tako že zdavnaj presegli.

In ko govorimo o volji. Se splača spremljati, s kakšno voljo se naših aktivnosti ob Svetovnem dnevu diabetesa loteva naš prijatelj Jože Snoj, med drugim dolgoletni predsednik SLODA. Diabetik, ki je na inzulinu zdržal več kot 50 let! In ki že načrtuje naše dejavnosti v naslednjem letu. Si ga vzemimo za vzgled in z voljo, predvsem dobro, prebrodimo bolezenske in druge težave.
Vitomir Kregar, S56M

Zveza društev diabetikov Slovenije – SLODA in slovenski radioamaterji