GRIPA NI IN NE BO IZGINILA

Z gripo v tej sezoni na srečo nismo imeli težav, saj v Sloveniji nismo laboratorijsko potrdili nobenega primera. A virus gripe ni izginil in se bomo z njim zagotovo še srečali, torej se bomo morali proti gripi zaščititi vsako leto znova, so poudarili na strokovnem posvetu za slovenske zdravnike.

»V zadnjem letu se ves čas obnašamo, kot da bi bili v kirurški dvorani, in ti ukrepi so učinkoviti tudi proti prenosu virusa gripe, zato se z njo ne zdaj srečujemo. A izginotja virusa gripe ne moremo pričakovati, ker nima zgolj človeškega, ampak tudi živalskega gostitelja. Ker živalim ne moremo naložiti takih epidemioloških ukrepov, kot veljajo za nas, virus v naravi še vedno kroži,« je dejala infektologinja doc. dr. Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in predavateljica na Katedri za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. »Letošnja sezona gripe je izjemna, gripe v Sloveniji nismo laboratorijsko potrdili. Porast akutnih respiratornih infektov smo običajno zabeležili v poznih jesenskih mesecih, vrh pa januarja in februarja, kar sovpada s povečano intenziteto gripe. Letos smo porast teh okužb zaznali šele v marcu, ko so se odprli vrtci in šole. Izrazitega vrha pa zaradi odsotnosti gripe nismo zaznali,« je dejal specialist javnega zdravja asist. Zoran Simonović, predstojnik mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravnik v Enoti za obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Maribor. Dodal je podatek, da so v drugem tednu marca v celotni evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije med 30.000 vzorci potrdili samo 18 primerov gripe.

Prihodnja sezona gripe bo lahko hujša, kot smo navajeni

Kaj torej lahko pričakujemo v naslednji sezoni gripe? »Napovedi so zelo negotove, strokovnjaki niso enotni. Pomemben faktor bodo ukrepi za omejevanje širjenja covida – če se jih ne bomo tako striktno držali, bo prihodnja sezona gripe lahko hujša, kot smo navajeni. Zaradi letošnje odsotnosti gripe bo namreč večji delež populacije bolj dovzeten za virus gripe, posebno otroci,« je opozoril asist. Simonović, ki pričakuje, da bo verjetno vsako leto potrebno jesensko cepljenje proti obema virusoma. A boji se, da bo letošnja odsotnost gripe spodbudila lažni občutek, da se proti gripi ni potrebno zaščititi, ker je ni. »Potrebovali bomo kar nekaj komunikacijskih naporov in ozaveščanja prebivalstva, da je zaščita tako proti covidu kot proti gripi izjemno pomembna in da je najbolje, da se zaščitimo proti obema.«

Slovenija z zelo nizkim deležem precepljenosti proti gripi caplja na repu evropskih držav. »Pred približno 15 leti se je vsako leto proti gripi cepilo približno 10% populacije, po sezoni pandemske gripe leta 2009 pa smo doživeli drastičen upad deleža oseb, ki se cepijo proti gripi. Dno smo dosegli v sezoni 2015/2016, ko se je cepilo zgolj 60.000 ljudi oziroma 3% populacije. Od takrat povišujemo precepljenost, v sezoni 2019/20 se je cepilo približno 8% celotne populacije. Pri starejših je sicer delež dosegel 20%, a to je še vedno daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi imeli proti gripi cepljenih 75% starejših od 65 let.«

Doc. dr. Stupica je opozorila na vpliv sezone brez gripe na imunost: »Naš imunski sistem odreagira na virus gripe, ko je z njim soočen. Če virusa v populaciji ni, imunski sistem ne odreagira in imunost posameznika se počasi izgublja, tudi če smo že imeli gripo in se cepili proti temu virusu. Ker torej imunski spomin ni trajen in se virus gripe spreminja, se moramo cepiti vsako leto znova. Cepljenje v prejšnji sezoni ni zagotovilo za zadostno imunost proti tipu virusa, ki kroži to sezono.«

Vsak otrok v povprečju vsako tretjo sezono zboli za gripo

»Če imamo odrasli vsako leto od 5 do 10-odstotno možnost, da dobimo gripo, je pri otrocih to tveganje od 20 do 30-odstotno. Torej bo vsak otrok v povprečju vsako tretjo sezono zbolel za gripo. Predvsem mlajši od dveh let so pogosto sprejeti v bolnišnico, na primer zaradi sepse. Tudi pri starejših otrocih beležimo zaplete zaradi gripe, denimo gnojni meningitis ali pljučnico,« je povedal pediater Denis Baš, vodja pediatrične ambulante na Juventina clinic Ljubljana in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Gripa in virusne bolezni nasploh posebno ogrožajo starejše, ki so z leti vse bolj krhki. »Krhkost z leti postaja pomembna determinanta, kako bomo živeli, če seveda ne bomo resno zboleli. Krhkost se pojavlja v vseh starostnih skupinah, a s starostjo zelo raste, po 65. letu je krhke od 10 do 20% populacije, po 85. letu pa skoraj polovica. Krhkost se kaže v povečani obolevnosti in nezmožnosti, več padcih in zlomih, višji hospitalizaciji in institucionalizaciji, višji smrtnosti. Bolezen v to populacijo prinese dodaten stres. Gripa med starejše prinese s sabo cel paket. Starejši ljudje slabše tvorijo imunski odziv, hkrati pa nato zelo dobro tvorijo pretiran imunski odgovor – na srečo manj kot pri covidu. Problem je torej lahko imunski odgovor in če k tej obremenitvi sistema dodamo še krhkost, beležimo ne samo več hospitaliziranih, ampak tudi slabše funkcionalno stanje starejših. Dodaten problem je multimorbidnost, ki je prisotna med dvema tretjinama starejših. V času gripe je večja incidenca infarktov in srčnih kapi. Srčno-žilna obolenja petkrat povečajo tveganje za smrt, gripa dvanajstkrat, oboje skupaj pa kar 20-krat. Poleg tega so starejši bolj ogroženi za resnejši potek bolezni, slabši funkcionalni izid in slabše okrevanje,« je dejal internist Gregor Veninšek, vodja Centra za geriatrično medicino na Interni kliniki UKC Ljubljana in predsednik Slovenskega združenja za geriatrično medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Pomen cepljenja proti gripi je širši od vpliva na zdravje posameznika

Zato so vsi predavatelji odločno poudarili pomen vsakoletnega cepljenja proti gripi, posebno za ranljive skupine. “Svetujemo zaščito s cepljenjem za vse otroke, starejše od šest mesecev, za mlajše pa svetujemo zaščito nosečnic s cepljenjem, saj prenos zaščitnih protiteles varuje otroka do 6 mesecev starosti, ko bo otrok lahko prejel prvi odmerek cepiva. Posebej ranljiva skupina so vsi kronični bolniki, to so otroci s pljučnimi, srčnimi in nevrološkimi boleznimi ter vsi z imunsko oslabljenostjo, ki se zdravijo na primer zaradi hematoloških obolenj, ter nedonošeni otroci, ki so v primeru gripe pogosteje huje bolni in sprejeti v bolnišnico,« je dejal pediater Denis Baš. Dodal je, da je bilo več kot polovica zaradi gripe hospitaliziranih otrok prej zdravih: »Torej ne moremo zagotovo napovedati, kateri otrok bo prebolel gripo v hujši obliki, zato je bolje, da vse zaščitimo s cepljenjem.« Spomnil je na pogosto situacijo, ko v istem gospodinjstvu živi več generacij, ponekod celo kronični bolniki, ali otroke varujejo stari starši. »V teh primerih lahko le z zaščito otrok in ranljivih skupin s cepljenjem preprečimo zaplete gripe. Zato je dobro, da se vsi odrasli in otroci cepijo.«

Lani jeseni smo v Sloveniji porabili vseh dobavljenih 270.000 odmerkov cepiva proti gripi. »Delež cepljenih proti gripi v sezoni 2020/2021 se je zvišal predvsem zaradi dejstva, da je bilo cepljenje brezplačno. Jeseni se je veliko stanovalcev cepilo proti gripi, ker nismo vedeli, ali se bosta oba virusa pojavila hkrati. Velik delež oskrbovancev se je cepil zato, ker je bilo cepivo brezplačno,« je dejala družinska zdravnica Alenka Ponikvar, ki dela v ambulanti v Domu starejših občanov Taber in v ambulanti ZD Kranj v Domu starejših občanov Preddvor. »Vsako leto v jesenskem času vlagamo veliko energije v obveščanje ljudi o pomenu cepljenja proti gripi. Poleg vseh drugih težav, ki jih obravnavamo, je nujno, da se spomnimo še na to. Posebno pri starejših in kroničnih bolnikih si tako gradimo zaupanje,« pravi Alenka Ponikvar. Dodala je, da je med ljudmi še vedno veliko strahu in odpora do cepiv. »Tudi številni zdravstveni delavci so premalo osveščeni in se v premajhnem številu odločajo za cepljenje. V prihodnosti bo veliko odvisno od občutka varnosti pri cepljenju proti covidu – če bodo bolj zaupali cepljenju proti covidu, se bodo lažje odločali za cepljenje proti gripi.«

Asist. Simonović je v imenu epidemiologov in regijskih koordinatorjev za cepljenje pozval zdravnike na primarni ravni, naj prevzamejo glavno vlogo pri promociji cepljenja. Baš je opozoril na pomen enostavnega dostopa do cepiva in postavitve zaupanja vrednega portala prijav za cepljenje. »Zaupanje v cepljenje dolgo pridobivamo, izgubimo pa ga zelo hitro,« je poudaril. Veninšek je dejal, da starejši ljudje dobro razumejo pomen cepljenja in prepričan je, da se bodo v naslednji sezoni proti gripi cepili v večjem deležu kot v prejšnji. Za zaključek je poudaril, da je pomen cepljenja proti gripi širši od vpliva na zdravje posameznika: »Živimo v času, ko velja, da je treba poskrbeti zase. A ko nam voda teče v grlo, pričakujemo pomoč zdravstvenega sistema. Učinkovit zdravstveni sistem podaljšuje preživetje in ker je sistem v času sezonske gripe zelo oslabljen, to onemogoča dostop za bolnike z drugimi boleznimi. Torej bi z zmanjšanjem bremena gripe v populaciji izboljšali zdravje populacije nasploh.«