Primerjalno ocenjevanje predpakiranega kislega zelja
Primerjalno ocenjevanje predpakiranega kislega zelja
Koliko soli in aditivov vsebujejo posamezni vzorci?
Kislo zelje je bilo v preteklosti klasika v hladnih dneh, ko je primanjkovalo zelenjave in so ljudje s fermentacijo podaljšali življenjsko dobo živila, tudi zelja. Danes ga uživamo zaradi majhne energijske vrednosti ter vsebnosti številnih vitaminov in mineralov. S fermentacijoA se razrastejo tudi mlečnokislinske bakterije, ki imajo lahko pozitiven učinek na naše zdravje.
Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) so v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport RS, tokrat pregledali 16 vzorcev kislega zelja v treh različnih pakiranjih: plastični posodi, plastični vrečki in v steklenem kozarcu.
Vsebina je brezplačno na voljo na spletni strani www.potrosnikovzoom.si
Prosimo vas, da v člankih navedete spletno stran Potrošnikov zoom.
Na MIPOR-ju so podrobneje preverili, koliko soli in aditivov vsebujejo posamezni vzorci, ocenili so tudi označbo in trajnostni vidik ter ugotovili:
- 1 izdelek je dobil oceno zelo dobro,
- 6 izdelkov je dobilo oceno dobro,
- 8 izdelkov je dobilo oceno povprečno.
Kako slano je kislo zelje v slovenskih trgovinah?
Ocenjevalci so opazili, da je kislo zelje v steklenem kozarcu običajno bolj slano kot tisto v plastični posodi. Z vidika vsebnosti soli je zato zelje v plastični posodi pogosto boljša izbira. Vendar ima sol pri izdelavi kislega zelja tudi pomembno vlogo z vidika varnosti in kakovosti. Več o tem lahko preberete v posebnem prispevku, tukaj. Kljub temu pred nakupom vedno preverite tudi seznam sestavin in hranilno tabelo, da boste izbrali najboljši izdelek. Kateremu za vsebnost soli zasveti rdeča luč in kateri je vsebuje najmanj, preverite tukaj.
Še beseda o pasterizaciji
Pasterizacija uniči mikroorganizme, ki povzročajo kvar, kar sicer podaljša rok uporabe, vendar se pri tem uničijo tudi mlečnokislinske bakterije, ki so lahko koristne za naše zdravje. Podatek o pasterizaciji ni obvezen, zato smo o tem povprašali proizvajalce. Vsi pregledani izdelki v kozarcih in trije v vrečki so pasterizirani, medtem ko nobeno kislo zelje v plastični posodi ni pasterizirano. Pasterizirani izdelki niso vsebovali konzervansov in so dobra izbira, če nameravate zelje v vsakem primeru toplotno obdelati.
So aditivi res potrebni?
Če je za pripravo kislega zelja izbrana kakovostna surovina in je bilo ustrezno poskrbljeno za higieno ter postopek fermentacije, dodajanje aditivov z vidika varnosti in kakovosti ni potrebno, zato smo izdelke z (več) aditivi ocenili slabše. Odgovor na to in še več ugotovitev s primerjalnega ocenjevanja najdete v spletnem članku.
Cena ni zanesljiv pokazatelj kakovosti
Za kilogram predpakiranega kislega zelja (zelje + zelnica) boste v povprečju odšteli 2,70 evra. V steklenih kozarcih je v povprečju nekoliko dražje, medtem ko je v plastični posodi cenejše, pri čemer na ceno verjetno vpliva tudi količina – v posodi ga je običajno 1 kg, v kozarcu pa okrog 400 g. Pri primerjavi cen ne pozabite upoštevati cene neto ploda, da ne boste plačevali za vodo.
Cena ni zanesljiv pokazatelj kakovosti, saj najboljši izdelek ni nujno tudi najdražji, medtem ko so najdražji pogosto povprečni. Povsem v vrhu našega ocenjevanja je tako kislo zelje z najnižjo ceno na kilogram, takoj za njim pa najdražje kislo zelje, ki se edino ponaša s certifikatom ekološke pridelave.
ZPS nasvet
- Zelje je vir soli, zato izberite izdelek z manj soli. V jedeh ga kombinirajte z živili z manj soli (npr. stročnice, nepredelano meso) in ne s procesiranimi mesnimi izdelki (npr. klobasa).
- Preberite seznam sestavin in izberite kislo zelje brez aditivov ali vsaj brez konzervansov.
- Pasterizirano kislo zelje izberite predvsem takrat, ko ga nameravate uporabiti za kuhanje ali pa ga kupujete na zalogo, ker ima daljši rok trajanja. Za sprotno porabo in za uživanje svežega (v solati) je bolj primerno nepasterizirano.
- Če razmišljate o domači fermentaciji zelja, se pred tem posvetujte z izkušeno osebo, saj se lahko med fermentacijo ob nepravilnih pogojih razrastejo tudi neželeni mikroorganizmi. Vsekakor ne uživajte fermentirane hrane, ki je neprijetnega vonja, okusa ali neobičajne barve.
