Sladkor in sladila v sladkih pijačah

Sladkor in sladila v sladkih pijačah

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so preverili, na kakšen način proizvajalci zmanjšujejo vsebnost sladkorja v pijačah in kaj to pomeni za naše zdravje. Izpostavili so tudi nekaj izdelkov, na katere morajo biti posebej pozorni predvsem starši majhnih otrok.

Problem sladkorja v sladkih pijačah je predvsem nadzorovanje popite količine, saj nam je njihov okus po navadi zelo všeč. Sladke pijače vsebujejo sladkor, ki zagotavlja hiter vir energije, ne vsebujejo pa drugih hranilnih snovi, ki nas nasitijo. Ne samo to: ker »energijo« popijemo in je ne prežvečimo, naši možgani ne zaznajo signalov sitosti. Tako lahko v nekaj minutah »popijemo« enako količino sladkorja, kot bi jo zaužili s tremi pomarančami, pa smo še vedno lačni.

Pomembno je razumeti, da sladkor sam po sebi ne pomeni neposrednega tveganja za naše zdravje. Ključni vzrok za zdravstvene zaplete izhaja iz presežka energijskih potreb, ki ga hitro dosežemo s pitjem sladkih pijač. Dolgotrajen presežek vodi v kopičenje odvečne maščobe, kar lahko vodi v razvoj debelosti, ki je pogosta tudi med otroci. Ti so zaradi nepremišljenih nakupnih odločitev in večje nagnjenosti k sladkemu okusu dragocena ciljna skupina proizvajalcev sladkih pijač.

Pri otrocih in odraslih moramo biti pozorni tudi na zdravje zob. Prehrana z veliko vsebnostjo sladkorjev je poleg slabe ustne higiene pomemben dejavnik za razvoj zobne gnilobe. Sladkor je namreč hrana za bakterije – če jih ne odstranjujemo z rednim ščetkanjem, proizvajajo kislino, ki pridno razžira naše zobe.

Debelilno okolje & davek na sladke pijače

Živimo v t. i. debelilnem okolju, t. j. okolje, ki spodbuja ali olajšuje razvoj debelosti, katerega del je tudi prehransko okolje. Eden od možnih ukrepov za boj proti debelilnemu okolju je davek na sladke pijače, ki je bil uspešno uveden v več državah zahodnega sveta in je prinesel obetavne rezultate. Glavni cilj je postaviti ceno, ki bi zlasti mlajše potrošnike odvrnila od nakupa, saj lahko s takšnimi ukrepi oblikujemo njihovo prehransko vedenje tudi pozneje v življenju.

Tudi slovenska vlada napoveduje boj proti sladkim pijačam z uvedbo višjih trošarin, DDV-ja ali dodatnega davka. Omenjenih »podražitev« bi bile deležne tako pijače, slajene s sladkorjem, kot tiste s sladili. Za aktualne informacije o uvedbi davka na sladke pijače so se na ZPS obrnili tudi na Ministrstvo za finance RS. Tam pravijo, da so seznanjeni s priporočili Strateškega sveta za prehrano, Strateškega sveta za zdravstvo in Ministrstva za zdravje RS v povezavi s sladkimi pijačami. Priporočila preučujejo, vendar o konkretnih rešitvah še ne morejo govoriti.

Spremembe na trgu: manj sladkorja, več sladil

Veliko proizvajalcev sladkor nadomešča s sladili, ki zagotavljajo sladek okus z majhno energijsko vrednostjo ali brez nje. Sladila so zato zelo zanimivo sredstvo za pomoč pri uravnavanju energijskega vnosa tako pri zdravih ljudeh kot tudi pri tistih z debelostjo in drugimi zdravstvenimi stanji. Vendar lahko uživanje pijač s sladili, podobno kot s sladkorji, navaja na preveč sladek okus in hranilno revno prehrano. Za žejo zato raje izberite vodo, željo po sladkem pa potešite s čim drugim.

 

ZPS poziva proizvajalce

Želijo si več izdelkov, v katerih zmanjšano vsebnost sladkorja ne nadomeščajo zgolj sladila. Če se sladila uporabljajo, naj bo to predstavljeno že na sprednji strani embalaže. Tako lahko potrošniki opravijo informiran nakup glede na lastne želje in potrebe. Še posebej, če gre za izdelke, ki so namenjeni otrokom in mladostnikom.

 

# Na spletni strani www.zps.si in v marčevski reviji ZPStest so izpostavili nekaj primerov prehranskih trditev, ki jih danes najdemo na trgu ter tudi primere izdelkov s temi trditvami. Vsebnost sladkorja je podana na 100 ml. Primere poglejte tukaj.

 

  • »Brez sladkorjev«, »sugar free«, »zero« – Trditev »brez sladkorjev« se lahko uporablja le na pijačah, ki vsebujejo manj kot 0,5 g sladkorjev na 100 ml. Tako majhna vsebnost sladkorja bi popolnoma spremenila okus in vplivala na všečnost izdelka, zato proizvajalci večinoma dodajajo sladila.
  • »Nizka energijska vrednost« – Trditev »nizka energijska vrednost« se lahko uporabi, kadar izdelek vsebuje manj kot 20 kcal (80 kJ)/100 ml tekočine. Pijače so lahko še vedno pomemben vir sladkorja.
  • »Nizka vsebnost sladkorjev« – Trditev »nizka vsebnost sladkorjev« se lahko uporablja, kadar pijača ne vsebuje več kot 2,5 g sladkorjev na 100 ml tekočine. Čeprav sladkor ni v celoti odstranjen, proizvajalci spremembe v okusu prikrijejo s sladili.
  • »Zmanjšana vsebnost sladkorja« – Trditev »zmanjšana vsebnost sladkorjev« se lahko uporablja samo, kadar je vsebnost sladkorja v primerjavi s podobnim izdelkom zmanjšana vsaj za 30 odstotkov. Kljub temu je lahko izdelek še vedno znaten vir sladkorja – naravno prisotnega ali dodanega.
  • »Brez dodanega sladkorja« – Izdelki z oznako »brez dodanega sladkorja« ne vsebujejo dodanih sladkorjev. To ne pomeni, da je vsebnost sladkorjev majhna, saj vseeno lahko vsebujejo naravno prisotne (proste) sladkorje iz živil.

»Tiho« preoblikovanje 

Našli so nekaj blagovnih znamk, ki se nikjer ne sklicujejo na izboljšan prehranski profil izdelka zaradi manjše vsebnosti sladkorja. Pri pregledu sestavin in hranilne vrednosti pa so opazili, da imajo manjšo vsebnost sladkorjev, a so jim dodana sladila. Kljub temu so izdelki še vedno znaten vir sladkorja.

Proizvajalci izkoriščajo nevednost potrošnikov, tudi na račun otrok

Na trgu so odkrili izdelke, ki se s privlačnimi embalažami več kot očitno tržijo otrokom. Na sprednji strani embalaže je trditev »brez dodanih sladkorjev«, kar marsikaterega potrošnika prepriča v nakup, misleč, da je to živilo bolj ustrezno. Pogled na zadnjo stran razkrije, da sladkor res ni bil dodan, vendar izdelek kljub temu vsebuje 4,7 g sladkorjev na 100 ml napitka. Prav tako je slajen s sladili, steviol glikozidi, ki zagotavljajo bolj intenziven sladek okus. Ali pa primer s trditvijo na zadnji strani, da izdelek vsebuje »30 % manj sladkorja«, vendar je vsebnost sladkorjev še vedno 4,4 g na 100 ml. Poleg tega vsebuje sladilo (sukraloza).

Triletni otrok z dnevnimi potrebami po energiji okrog 5439 kJ (1300 kcal) samo z eno izmed izpostavljenih pijač (200 ml) vnese približno 9 g sladkorja, kar predstavlja 2,8 odstotka dnevnega energijskega vnosa. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi s prostim sladkorjem vnesli največ 10 odstotkov dnevnih energijskih potreb oziroma po strožjih priporočilih za otroke največ 5 odstotkov.