Ali poznamo predelana živila? 

Predelana živila imajo velikokrat negativen prizvok, sploh v povezavi s porastom debelosti, visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni tipa 2. Pa res drži, da so vsa predelana živila slaba? Jih poznamo in kako prepoznamo tista, ki se jim res moramo izogniti? 

Predelana živila so lahko povsem običajna živila kot so sir, kruh, testenine, sir, kisle kumarice, kava, pomarančni sok, itn. Med predelana živila namreč razvrščamo vsa živila, ki so bila predelana z različnimi postopki in spremenjena glede na izvorno obliko. Lahko so izdelana iz več sestavin, ki so potrebne za njihovo izdelavo ali ki jim dajejo posebne značilnosti. Prav zaradi slednjega predelana živila pogosto obravnavamo kot manj zdrava, vendar to ni popolnoma enoznačno, pomembno vlogo pri tem ima namreč stopnja in način predelave ter od vrsta in količina dodanih sestavin. V splošnem pa v skladu s priporočili o mešani in raznoliki uravnoteženi prehrani velja, da je priporočljivo v dnevno prehrano vključevati čim več nepredelanih in kar najmanj predelanih živil.

Za razlikovanje med predelanimi živili je bil razvit sistem kategorizacije, imenovan NOVA, ki se uporablja za razvrščanje predelanih živil glede na stopnjo in namen predelave. Sistem NOVA živila razvršča v štiri skupine:

  1. Nepredelana ali minimalno predelana živila (skupina 1). Sem spadajo predvsem nepredelana osnovna živila. To so živila, ki predstavljajo užitne dele rastlin (semena, plodovi, listi, stebla, korenine) ali živali (mišice, drobovina, jajca, mleko), pa tudi glive, alge in pitna voda. Minimalno predelana hrana je obdelana le z osnovnimi postopki, kot so sušenje, mletje, fermentacija, pasterizacija, hlajenje, zamrzovanje, vakuumsko pakiranje itd. Takšna živila so na primer moka, hlajena jajca, zamrznjeno meso, zamrznjena/sušena zelenjava in sadje, jogurt, sušene začimbe, kava, suhe stročnice, ovseni kosmiči, polenta, riž, testenine, čaj, oreški brez dodatkov ter sadni in zelenjavni sokovi brez dodatkov.
  1. Predelane kulinarične sestavine (skupina 2). To so sestavine, pridobljene neposredno iz živil iz skupine 1 s postopki, kot sta npr. stiskanje, mletje, ekstrakcija in rafiniranje. Sem spadajo na primer olja, pridobljena iz oreškov, soje, koruze, palmino olje, sončnično in oljčno olje, bel in rjavi pesin ali trsni sladkor, med, javorjev in agavin sirup, škrob pridobljen iz različnih rastlin (npr. koruzni, krompirjev škrob), maslo, loj, kokosova maščoba, sol. V to skupino spadajo tudi različne kombinacije živil iz te skupine, npr. soljeno maslo, zeliščna sol, olje z dodatkom čilija, …).
  1. Predelana živila (skupina 3). V to skupino sodijo industrijski izdelki, ki so nastali s kombiniranjem živil iz skupin 1 in 2. Gre za živila, ki so poznana kot različice osnovnih živil. To so na primer zelenjava/sadje/stročnice, vložene v kisu ali slanici, soljeni ali sladkani oreški/semena, soljeno, sušeno ali prekajeno meso, konzervirane ribe, sadje v sirupu, paradižnikova mezga in koncentrat, kruh brez aditivov (samo iz moke, soli, vode in kasa), fermentirane alkoholne pijače kot sta pivo in vino.
  1. Visoko predelana oziroma ultra procesirana živila (skupina 4). Gre za živila, ki praviloma v svoji sestavi ne vsebujejo izvornih nepredelanih živil, ampak so narejena večinoma iz snovi, ki so bile z različnimi postopki pridobljene iz teh živil (maščobe, olja, sladkor, škrob, beljakovine), modificiranih snovi (hidrogenirane maščobe, modificiran škrob) ali snovi, sintetiziranih v laboratoriju iz različnih organskih substratov ter drugih organskih virov (ojačevalci arom, barvila, drugi aditivi). Živila iz te skupine vsebujejo minimalno količino osnovnih živil iz skupine 1, ali jih celo ne vsebujejo. Primeri: brezalkoholne pijače, sladki in slani predpakirani prigrizki, sladoled, čokolada, piškoti, slaščice, kruh in pekovski izdelki z aditivi (ti so pogosto predpakirani), energijske ploščice, sadni jogurti, hrenovke in drugi predelani mesni izdelki, juhe iz vrečke, margarine in namazi, žita za zajtrk, gotove jedi (zamrznjena pica, burgerji, ribje palčke, …), nadomestki in dopolnila obrokov (npr. proteinski shake) ter destilirane alkoholne pijače.

Več o tem, kako takšna živila vključevati v prehrano si lahko preberete na spletni strani prehrana.si, kjer lahko tudi izveste, kakšni postopki se uporabljajo pri predelavi živil in zakaj se prekomerno uživanje visoko predelanih živil odsvetuje in kakšne so posledice tega na zdravje.