Druženja v društvu diabetikov Ptuj

Člani društva diabetikov Ptuj se radi družimo, radi imamo izlete in se imamo lepo. V mesecu septembru smo organizirali druženje v sosednjo Italijo, ogled Trsta, gradu Miramar in v Sloveniji Doberdob in Štanjel.

Rana ura ni bila nobenemu v breme, veseli in dobro razpoloženi smo se zbrali na železniški postaji in počakali avtobus. V nekoliko mračnem jutru, nas je pot peljala iz rojstnega kraja po naši lepi domovini, občudovali smo jo vse do Sežane, kjer smo prestopili mejo sosede Italije.

Med potjo se nam je pridružila turistična vodnica Vesna, ki je imela zraven šoferja glavno besedo. Po prestopu meje smo pot nadaljevali v Trst, si ogledali glavni trg, kjer ni več nobenih sledi o tako imenovani nakupovalni tržnici Ponterosa, ki je dobila ime po kanalu ki vodi skozi trg. Po okrepčilu s kavo ali sokom smo pot nadaljevali do gradu Miramar, ki leži na slikoviti vzpetini nad morjem, obdan s prekrasnim parkom. Ime gradu pomeni pogled na morje, saj bi se to naj videlo iz vsakega okna.

Nekateri smo si grad pogledali v notranjosti, ki je danes muzej. V pritličju prikazuje prostore, kjer sta živela Maksimilijan Habsburški z ženo Charlotto Belgijsko, ki je gradnjo gradu financiral iz lastnih sredstev.

Drugi so odhiteli v grajski park, ki ponuja redke eksotične rastline, ki jih je Maksimilijan prinesel iz svojih potovanj. Polni čudovitih občutkov, smo pot nadaljevali po goriškem delu do kraja Doberdob, ki je bil med 1. svetovno vojno prizorišče krvavih bojev. Tukaj se razprostira spomenik postavljen slovenskim vojakom ki so se borili in padli v Soški fronti.

Dan se je prevesil v popoldan, naši želodčki so opozarjali da smo lačni, zato smo se odpeljali v bližnje gostišče na pozno kosilo in potešili lakoto. Po kosilu smo pot nadaljevali do vasice Štanjel. Je terasasto razporejena, leži na griču Turn in je eno najstarejših naselij na Krasu v občini Komen, znano po arhitektu Maksu Fabianu.

Med dežnimi kapljami ki so prijale v vročem popoldnevu, smo si ogledali majhno naselje značilno z ozkimi ulicami in kamnitimi hišami, ki vsebujejo kamnoseške izdelke , se sprehodili po Ferrarijevih vrtovih, in se vrnili na avtobus da nas odpelje proti domu. V poznih večernih urah smo končali naše potepanje rahlo utrujeni, zadovoljni, srečni in veseli da smo se imeli lepo, z mislimi v mesecu oktobru na naslednjem srečanju.
Korošak Sonja

 


OBISK SLOV.KONJIC IN ŽIČKE KARTUZIJE

Pozdravilo nas je lepo, sončno jesensko jutro. Člani društva smo iz vseh strani hiteli na dogovorjeno mesto, da doživimo še en nepozaben dan. Počakali smo na avtobus in njegovega šoferja Francija, ki nas vedno dobre volje in varno pripelje na cilj in domov. Današnje druženje v Slov. Konjice in ogled Žičke kartuzije smo označili kot krajši izlet, saj smo nadomestili tradicionalni jesenski piknik.

Člani radi raziskujemo kraje naše domovine, marsikomu neznane in nikdar obiskane, smo radovedni, se radi sprehajamo, smo veseli in dobre volje, zato smo sprejeli to obliko piknika. Pot nas je peljala po razgibani cesti po lepi Štajerski. Med potjo smo občudovali obarvano naravo, ki jo je prinesel jesenski čas. Brez jutranje kave ne gre, zato smo se zaustavili v kraju Poljčane.

Nekateri so odhiteli na mestno tržnico, ki se je v poznem jutru že prebudila, drugi pa da zadovoljimo osebne potrebe. Vožnjo smo nadaljevali skozi vas Žiče, po dolini Svetega Janeza in se pripeljali do Žičke kartuzije, ki je nekdanji samostan kartuzijanskega reda. V vodenem ogledu smo izvedeli marsikaj zanimivega, ogledali smo si knjižnico, lončarsko delavnico, ponujajo izdelke iz zelišč, ohranjajo zeliščni vrt, v cerkvi svetega Janeza Krstnika se še danes odvijajo poročna slavja.

Zadovoljni z ogledom in razlago, smo se odpeljali v mesto Slov. Konjice in si v družbi mlade vodnice ogledali zanimiv stari del mesta. Na začetku ogleda smo občudovali deklico na konju, prav tako konji na mostu, konj v zastavi, v grbu, od tukaj ime Slov. Konjice. Sprehodili smo se ob žuborenju potoka Dravinja ki teče skozi mesto, občudovali smo poslikave stavb, pogledali smo v cerkev sv. Jurija in končali sprehod v parku pred dvorcem Trebnik, kjer še danes nastajajo izdelki za osnovno nego telesa iz zelišč pridelanih na njihovem zeliščnem vrtu.

Ker prazna vreča ne stoji pokonci, smo se po končanem ogledu mesta prijetno okrepčali v bližnjem lokalu in se na poti domov odpeljali na Prihovo. Ob krajši razlagi g. župnika smo občudovali romarsko Cerkev Marijinega varstva. Druženje smo zaključili na krajšem postanku v Slov. Bistrici in se polni lepih vtisov in doživetij odpeljali proti Ptuju.
Korošak Sonja