Je deciliter vina na dan res dober za zdravje?

Je deciliter vina na dan res dober za zdravje?

Portal prehrana.si je opazil, da med prebivalci kroži mit, da deciliter rdečega vina na dan koristi zdravju. Mit je povezan s posameznimi spojinami rdečega vina, predvsem antioksidanta resveratrola, ki so ga raziskovali zaradi potencialnih ugodnih vplivov na zdravje. Večinoma je šlo za študije na celičnih modelih ali živalih, katerih rezultati pa niso bili potrjeni s kontroliranimi raziskavami na ljudeh. Hkrati danes vemo, da vsebnost koristnih snovi v rdečem vinu ni niti približno tolikšna, da bi lahko zaradi njih pričakovali ugodne vplive na zdravje. Dodatno je potrebno poudariti, da morebitnih ugodnih vplivov posameznih snovi v rdečem vinu ni možno obravnavati posebej, saj vino vsebuje tudi alkohol, za katerega je po eni stani z najmočnejšimi dokazi ugotovljen škodljiv vpliv na zdravje, po drugi strani pa je tudi ‘energijska bomba’. Ta podatek na etiketah vin zelo pogosto ni označen, vendar lahko energijsko vrednost preverite z brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš.

Vpliv pitja alkoholnih pijač na zdravje

Novejše, metodološko ustreznejše, raziskave so pokazale, da so bili morebitni zaščitni učinki alkoholnih pijač na populacijski ravni v preteklosti precenjeni. Danes vemo, da je skupen učinek alkoholnih pijač na globalno breme srčno-žilnih bolezni negativen. Alkohol kvari srčno mišico, vpliva na srčni ritem (aritmije), zvišuje krvni tlak in maščobe v krvi, povečuje telesno maso ter poveča tveganje za možgansko kap zaradi krvavitve.

O varnem pitju alkohola ne moremo govoriti, saj ne glede na zaužito količino alkohol po pitju vstopi v krvni obtok, ki ga prenese po telesu in vpliva na delovanje vseh organov, zlasti osrednjega živčevja. Alkohol v telesu moti komunikacijske poti v možganih in moti njihovo delovanje. Spremeni se lahko posameznikovo čustvovanje, mišljenje in vedenje, upočasnijo telesne reakcije ter zmanjša sposobnost jasnega razmišljanja, usklajenega gibanja in spominjanja. Dolgotrajno pitje alkohola neugodno vpliva na delovanje vseh sistemov človeškega telesa. Res pa velja, da se z večjo količino alkohola povečujejo tudi tveganja – ne le za posameznika, temveč tudi za njegovo družino in širšo družbo.

Opozoriti velja, da pitje alkohola prinaša različna tveganja, ki jih mnogi niti ne poznajo. Inštitut za nutricionistiko je v okviru programa VešKajPiješ leta 2023 izvedel raziskavo, v kateri se je pokazalo, da kar približno polovica odraslih prebivalcev Slovenije ne ve, da pitje alkohola povečuje tveganje za rakava obolenja. Znanstveniki sicer že več desetletij poznajo vlogo alkohola pri nastanku raka, zaradi česar je bil že leta 1987 alkohol uvrščen med rakotvorne snovi. Alkohol se v telesu razgradi v drugo rakotvorno snov, acetaldehid, ki tveganje za nastanek raka povzroča preko poškodb celic, podobno kot pri kajenju. Alkohol je dokazano vzročno povezan s sedmimi vrstami raka, med njimi tudi z rakom debelega črevesa in danke, poleg raka ustne votline in žrela, grla, požiralnika in jeter, pri ženskah pa tudi raka dojke. Pri vseh rakih se tveganje povečuje s povečevanjem količine popitega alkohola, pri nekaterih rakih pa je tveganje povečano že ob pitju manjših količin alkohola – manj kot ena pijača na dan. Zato se velik delež z alkoholom povezanih rakov pojavlja tudi pri tistih, ki ne pijejo čez meje manj tveganega pitja alkohola, in torej o varni meji pitja alkoholnih pijač ne moremo govoriti. Tveganje za raka povečuje ne le vino, temveč vse alkoholne pijače, vključno s pivom, koktajli, likerji idr.

Več o antioksidantih v rdečem vinu in alkoholu kot energijski bombi pa na naslednji povezavi: https://www.prehrana.si/clanek/711-deci-vina-na-dan-dobro-za-zdravje-ali-pac-ne