Kako do boljšega imunskega sistema? 

Naš imunski sistem je zelo pomemben, sploh pri virusnih obolenjih, kot sta gripa in prehlad, pa tudi novi koronavirus, saj za te bolezni (še) nimamo zdravil in se moramo za uspešno in čim krajše prebolevanje zanesti na svoj imunski sistem. Določena zdravila nam pri teh obolenjih lahko pomagajo lajšati simptome (tak je paracetamol pri vročini in glavobolu), na potek same bolezni pa nimajo veliko vpliva. Kako dolgo bomo zaradi virusa v postelji, je torej odvisno predvsem od tega, kako dobro ohranjamo svoje zdravje in z njim tudi imunski sistem. 

Vpliv prehrane na imunski sistem 

Prehrana je pomemben dejavnikov za dobro delovanje imunskega sistema. Podhranjenost je v državah v razvoju eden glavnih krivcev za nepravilno delovanje imunskega sistema in večjo dovzetnost za okužbe. V razvitem svetu podhranjenost ni pogosta težava, vendar pa ima enolična in z vitamini ter minerali revna prehrana vpliv na naš imunski sistem in ga lahko oslabi, tudi če nismo podhranjeni. 

Po drugi strani prekomerna telesna masa, še posebej maščobne zaloge, ki se nalagajo okrog pasu, prav tako znižujejo odpornost, saj maščobno tkivo prispeva h kroničnim vnetnim procesom, ki izčrpavajo naš imunski sistem. Ta proces je ob izgubi odvečnih kilogramov v veliki meri reverzibilen.

S prehrano lahko naš imunski sistem podpremo predvsem z uživanjem večjih količin čim bolj raznolikega sadja in zelenjave, oreškov ter živil, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami. Po drugi strani poskusimo omejiti količino nasičenih maščobnih kislin, saj le-te v telesu pospešujejo vnetne procese.

Poleg makrohranil, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, imajo izredno pomembno vlogo tudi številni vitamini in minerali, ki so sestavni del celic imunskega sistema in imajo t.i. imunomodulatorni učinek. Naslednja mikrohranila dokazano sodelujejo pri vzdrževanju zdravega imunskega sistema (v oklepajih so navedeni nekateri najboljši prehranski viri posameznega mikrohranila):

  • Vitamin A (jetra, sladek krompir, buče, korenje, ohrovt, špinača)
  • Vitamin D (sonce, ribe, jajca)
  • Vitamin E (mandlji, špinača, sončnična semena, sladek krompir, avokado)
  • Vitamin C (paprika, kivi, pomaranče, brokoli, jagode)
  • Vitamin B6 (čičerika, ribe, jetra, pistacije, avokado, piščančje meso, sončnična semena, sezam)
  • Folna kislina (leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče)
  • Baker (goveja jetra, leča, sončnična semena, mandlji, kakav)
  • Cink (bučna semena, govedina, čičerika, jogurt, kakav, indijski oreški)
  • Selen (brazilski oreški, ribe, govedina, perutnina, jajca)
  • Železo (jetra, govedina, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol, pistacije)

Omeniti velja, da je vse naštete koristne snovi v zadostni meri mogoče zaužiti že s pestro in uravnoteženo hrano. Poleg tega s polnovredno rastlinsko prehrano zaužijemo še znaten delež antiokisantov, vlaknin in drugih koristnih snovi, kar ima še dodaten pozitiven učinek na naše zdravje. Vpliv nekaterih živil na delovanje imunskega sistema je še posebej dobro raziskan. Spodnja živila znanstveno dokazano pozitivno vplivajo na obrambo našega telesa, bodisi z vplivom na število obrambnih celic ali na njihovo aktivnost.

  • Česen
  • Čebula
  • Gobe shiitake
  • Oranžni pigmenti ali karotenoidi, ki jih najdemo v korenju, bučah, sladkem krompirju, kakiju, melonah in zeleni listnati zelenjavi
  • Ingver
  • Probiotični izdelki, kot sta jogurt in kefir ter kislo zelje in kisla repa

Največ, kar lahko torej v teh dneh storimo za kar najboljšo obrambo lastnega telesa, je, da si vzamemo čas za pripravo pestrih obrokov, ki naj bodo polni zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, oreškov in sadja. Ne pozabimo še na dovolj tekočine in spanja, hkrati si vsakodnevno privoščimo gibanje na svežem zraku in izkoristimo sončne dneve, ki nam bodo pomagali ohraniti pozitivno naravnan odnos do sveta v času karantene.

Več o samem delovanju imunskega sistema in celoten članek pa si lahko prebrete na portalu prehrana.si.