Prehrana za zdravje ljudi in planeta: Zdrava prehrana v okviru trajnostnega prehranjevalnega sistema 

Naš planet se že desetletja sooča s preobremenjenostjo okolja, ki se odraža v podnebnih spremembah, onesnaževanju voda in hitrem uničevanju naravnih ekosistemov ter s tem nenadzorovanem izumiranju rastlinskih in živalskih vrst. K temu veliko pripomorejo tudi naše prehranjevalne navade, netrajnostno kmetijstvo in velike količine zavržene hrane.

Posebej oblikovana skupina znanstvenikov z vsega sveta se je zato lotila zapletenega vprašanja, kako zagotoviti zdravo prehrano za vse prebivalce sveta in pri tem ostati znotraj trajnostih mej našega planeta. Prehrana pretežnega deleža ljudi v razvitem svetu, vključno z Evropo, je namreč postala močno osiromašena, saj vsebuje veliko kalorij in malo s hranili bogatih živil, kar se odraža predvsem v porastu kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni itn. Po drugi strani pa je navkljub zadostni pridelavi hrane na svetu lačnih več kot 820 milijonov ljudi. Trenutno stanje škodi tako zdravju ljudi kot našemu planetu, zato so spremembe nujne.

»Planetarna« zdrava prehrana

Člani raziskovalne skupine so zato predlagali način prehranjevanja, ki bi izboljšal zdravje ljudi in s tem preprečil več kot 10 milijonov prezgodnjih smrti, hkrati pa razbremenil okolje in kakovostno življenje omogočil tudi našim zanamcem. Prehranski vzorec, ki ga skupina predlaga, je zasnovan za odrasle in otroke, starejše od dveh let.

Po definiciji mora zdrava prehrana zadostiti posameznikov energijskim potrebam, hkrati pa zagotoviti optimalne vnose makro- in mikrohranil ter ostalih koristnih snovi, ki zagotavljajo optimalno zdravje. Predlagan »planetarni« način prehranjevanja predvideva, da večino potreb po beljakovinah pokrijemo z rastlinskimi beljakovinami, npr. stročnicami in oreški, manjši delež z ribami, perutnino, jajci in manj mastnimi mlečnimi izdelki, hkrati pa za več kot 50% zmanjšamo vnos rdečega mesa. Pridelava mesa namreč močno obremenjuje naše okolje, pretirano uživanje rdečega mesa in procesiranih mesnih izdelkov pa je povezano z večjo pojavnostjo srčno-žilnih bolezni, nekaterih vrst raka in na splošno s povečano umrljivostjo.

V sklopu ogljikovih hidratov znanstveniki opozarjajo na preveliko uživanje rafiniranih žit, kot so bela moka in izdelki iz nje, oluščenega riža in krompirja, ki imajo visok glikemični indeks in malo hranil in skorajda nobenih vlaknin. Takšni ogljikovi hidrati so povezani s povišano telesno težo, diabtesom tipa 2 in srčno-žilnimi boleznimi. Predlagana prehrana naj bi zato vsebovala veliko polnozrnatih žit (približno 230 g/dan, oz. do 60% dnevnega energijskega vnosa) in le okoli 50 g gomoljne zelenjave, kot je npr. krompir, dnevno. Prav tako bi morali za več kot 50% zmanjšati tudi uživanje hrane z dodanim sladkorjem.

Omejevanje skupnih maščob nima potrjenih pozitivnih učinkov na zdravje, dokler uživamo pretežno rastlinske maščobe, ki imajo nizko vsebnost nasičenih maščobnih kislin. Med zdravju mnaj koristne maščobe, katerih uživanje naj bi omejevali, pa je skupina strokovnjakov izpostavila najrazličnejše živalske maščobe. Predlagan način prehranjevanja predvideva zaužitje 50 g maščob na dan, ki jih lahko zaužijemo v obliki oreškov, semen in rastlinskih maščob z večjim deležem nenasičenih maščob.

Poleg omenjenih živil, moramo za optimalno zdravje dnevno zaužiti vsaj pet porcij sadja in zelenjave (ali približno 200 g sadja in 300 g zelenjave na dan).

Če predlagan način prehranjevanja, ki bi nam zagotovil optimalno zdravje, primerjamo s prehrano povprečnega Evropejca, ugotovimo, da danes pojemo več kot štirikrat toliko rdečega mesa, kot ga predvideva koncept »planetarne prehrane«, trikrat preveč krompirja in dvakrat preveč jajc. Glede na priporočila “planetarne” zdrave prehrane bi bilo potrebno zmanjšati tudi količino drugih živil, živalskega izvora. Rib zaužijemo skorajda dovolj, medtem ko še zmeraj pojemo premalo, polnozrnatih žit, sadja in zelenjave, stročnic in oreškov pa komajda za vzorec. Omenjeni način prehranjevanja bi zmanjšal količino zaužitih škodljivih nasičenih maščob in dodanega sladkorja, hkrati pa povečal dnevni vnos cinka, železa, vitamina A in folata. V zvezi s tem je potrebno pojasniti še, da strokovna skupina ni priporočila izločitve živil živalskega izvora, temveč le zmanjševanje uživanja le-teh.

Več o zagotavljanju trajnostnega prehranskega sistema in njegovem preoblikovanju pa si preberite na spletni strani prehrana.si