Nasveti za manj zavržene hrane 

Vsakdo lahko igra vlogo pri zmanjševanju živilskih odpadkov. Z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov lahko k zmanjševanju količine zavržene hrane veliko pripomoremo tudi sami in tako preprečimo nepotrebno porabo naravnih virov, denarja in embalaže, ter pomagamo varovati okolje.

Kaj lahko v vsakdanjem življenju storimo za zmanjšanje količine odpadne hrane?

1. Kupimo samo to, kar zares potrebujemo

Akcija v trgovini je v resnici ugodna samo, če lahko vso nakupljeno hrano tudi porabimo. “Plačaj eno, dobiš dve” in ostale marketinške poteze vodijo v to, da kupimo več kot dejansko potrebujemo in več kot lahko pojemo. Takšni nakupi se velikokrat končajo tako, da pojemo več hrane, kot bi je sicer, saj hrane nočemo zavreči – ponavljanje takšnega vzorca lahko vodi do previsoke telesne teže in debelosti – ali pa hrana na koncu dejansko roma v smeti. Zato izbiramo ustrezno velike porcije ali kupujemo živila, ki niso predpakirana.

Napišimo seznam živil – preden pripravimo nakupovalni seznam, doma preverimo zalogo živil. Preprosti trik naših babic je nakupovalni seznam, ki vodi v bolj osredotočeno nakupovanje, ter načrtovanje obrokov in vključevanje obrokov zunaj v računico nakupovanja hrane. Da prihranimo, lahko v trgovini izberemo tudi nepopolno sadje in zelenjavo – pozanimamo se o popustih ali drugih promocijskih akcijah za nepopolno sadje in zelenjavo, ki sta povsem užitna in hranljiva.

Ne nakupujmo, kadar smo lačni – poleg tega je pomembno, da si vzamemo čas, sicer se lahko zgodi, da bomo kupili več, kot bi potrebovali.

2. Razumimo pomen “porabiti do” in “uporabno najmanj do”

“Porabiti do” označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo in jih po preteku tega datuma ne smemo uporabljati. Takšen način označevanja roka uporabnosti najdemo na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže meso in ribe, sveže mleko in mlečni izdelki itd. Da se izognemo zavrženi hrana, je takšna živila najbolje kupovati sproti, v količinah, ki jih potrebujemo in ne na zalogo.

Označba “uporabno najmanj do” predstavlja fleksibilnejši način uporabe izdelka in predstavlja datum minimalne trajnosti, do katerega živilo ohranja pričakovano kakovost. Po preteku tega datuma so živila, kot so suh riž, testenine, leča in ostala varna za uporabo, vendar pa prične njihova kvaliteta počasi upadati (opazijo se lahko razlike v okusu, barvi, teksturi). Preden takšna, še neodprta živila zavržemo, je smiselno preveriti, ali je embalaža nepoškodovana ter ali ima živilo ustrezen videz, vonj in okus. V takšnem primeru lahko živilo brez težav zaužijemo.

• Zamrzujmo – zamrznemo lahko veliko več živil, kot si mislimo. Pripravimo si lahko zdrave obroke, ki jih lahko zaužijemo, kadar nam primanjkuje časa.
• Živila ustrezno shranjujmo – preverimo etikete glede navodil za shranjevanje, ohranjamo temperaturo hladilnika med 1 °C in 5 °C, zamrzovalnika pa pri –18 °C. Predvsem pa ne pozabite, kaj hranite v omarah.

3. Porabimo, kar že imamo

Življenje brez odpadne hrane ni tako zapleteno, kot se morda zdi. Rotirajmo živila in preverjajmo datume. Vse, kar moramo storiti, je, da redno preverjamo vsebino hladilnika, police in predale in v obroke vključimo živila, ki se bližajo izteku roka uporabe. Med zlaganjem novo nakupljenih živil v hladilnik in na police, le-ta postavimo v ozadje, da so starejša živila bliže in vidna ter tako zmanjšamo tveganje, da bi se živila pokvarila, preden jih lahko uporabimo.  Uporabimo ostanke – ne samo, da z njimi prihranimo, ampak so lahko tudi zelo okusni, v pomoč pa nam je lahko na voljo veliko zanimivih idej za recepte na spletu. Vse ostanke zelenjave lahko porabimo v jedeh, kot so zelenjavne juhe, enolončnice, omake za testenine, v voku pražena zelenjava in omleta z zelenjavonepopolno sadje pa lahko uporabimo za smoothije/pite/kompote.

Če nam hrana ostaja, jo zamrznimo in si tako prihranimo obrok za takrat, ko ne bomo imeli časa za kuhanje ali skok v trgovino.

4. Izogibajmo se prevelikim porcijam

Vedno najprej postrezimo manjšo porcijo – bolje si je naložiti na krožnik ponovno, kot ostanke pomesti v smeti. Uporabimo manjši krožnik, žlico in vilice – hrano si postrežemo na manjših krožnikih ter pri tem uporabimo servirne žlice, nože in vilice, saj si tako ne bomo naložili več, kot lahko pojemo. Presežke kuhane hrane shranimo v hladilnik in pojejmo za večerjo, ali pa si za naslednji dan v službo prinesimo okusno kosilo. Če je hrane zares preveč, ko shranimo v plastične ali (še bolje) steklene kontejnerje in porabimo v treh mesecih. Če hrane ni dovolj za cel obrok, za naslednji dan skuhajmo še kakšno malenkost ali ostanke (mesa, pečene zelenjave, žita) postrezimo v solati.

Na delu/v šoli/na fakulteti

• V menzi – ne vzamemo več, kot lahko pojemo, in raje zaprosimo za manjšo porcijo.
• Hladilnik v pisarni – ne pozabimo, kaj smo pustili v hladilniku, in poskrbimo, da bomo živila uporabili, preden se pokvarijo.
• Preverjamo košaro s sadjem v pisarni – vzemimo s seboj zrelo sadje in ga pojejmo čez vikend ali pa ga razdelimo.
• Širimo svoje znanje – s sodelavci ali sošolci delimo nasvete za zmanjšanje odpadne hrane in jih opozarjamo na napake.

V kavarnah, restavracijah in hotelih

• Vzamemo manjši krožnik – v samopostrežnem baru vzamemo manjši krožnik, da si ne boste naložili več hrane, kot je lahko pojeste, ali izberite dve predjedi namesto predjedi in glavne jedi.
• Ostanke odnesimo s seboj – če ne moremo pojesti vsega, prosimo za škatlo ali vrečko (ali jo prinesimo s seboj), da bomo lahko ostanke pojedli kasneje.
• Obvladujmo svoja pričakovanja – ne pričakujmo, da bo skozi ves dan na voljo celoten nabor jedi, saj to lahko pomeni, da bodo kavarne in restavracije ob koncu dneva primorane hrano zavreči.

 

5. Prepoznajmo, kdaj je plesen nevarna

Če se na hrani pojavi plesen, je pomembno vedeti, kdaj moramo celotno živilo zavreči in kdaj je dovolj, da odstranimo samo plesnivi del. Trda živila, kot so siri, nekatera zelenjava (zelje, paprike, korenje, koleraba …) in podobno, so varna za uživanje, ko odrežemo plesnivi del z nekaj neplesnive okolice. Po drugi strani mehka hrana ni primerna za uživanje, če se je na njej pojavila plesen. Med takšna živila sodijo kuhani ostanki hrane, mehki siri in ostali mlečni izdelki, marmelada, kruh, ter mehko sadje in zelenjava (jagodičevje, paradižniki, breskve …). V takšnih izdelkih se namreč spore plesni lahko širijo globlje, kljub temu da s prostim očesom plesni tam še ne vidimo.

6. Delimo odvečno hrano

Če smo pripravili več hrane, kot je lahko pojemo, lahko na obisk povabimo sorodnike ali prijatelje in hrano delimo med prijetnim in družabnim obrokom. Tudi če imamo preveč sestavin, ki jih ne bomo uspeli porabiti, zelenjave in sadja na vrtu ali se odpravljamo na počitnice, lahko hrano ponudimo prijateljem, sodelavcem in družini. Ko se ustvari presežek hrane, ki je varen in primeren za prehrano ljudi, lahko darovanje hrane ljudem v stiski pomaga zmanjšati količino odpadne hrane. Prav tako se ta lahko zmanjša s tem, da se hrano, ki ni več tržna in primerna za prehrano ljudi, uporabi kot krmo za živali.

7. Uporabimo tudi manj želene dele živil

Poskusimo uporabiti tudi živila, ali dele živil, ki bi sicer končali na kompostu. Brokolijevi listi in stebla so na primer prav tako zdravi in okusni kot cvetovi, iz ostalih ostankov zelenjave pa lahko naredimo zelenjavno jušno osnovo. Iz prezrelih jabolk lahko naredimo jabolčno čežano, ki bo odlično dopolnila carski praženec ali kakšno drugo sladico.

Česar zares ne moremo uporabiti, je najbolj kompostirati. V domačem kompostu mikroorganizmi ostanke hrane in ostale biomase razgradijo v temen, s hranili bogat kompost, ki je odličen za gnojenje domačega vrta. Če komposta nimamo, se potrudimo organske odpadke zbirati ločeno in odlagati v za to namenjene zabojnike (a ne v plastičnih vrečkah).

Vir: https://www.prehrana.si/izpostavljeno/381-nasveti-za-manj-zavrzene-hrane