Pogrevanje pripravljene hrane 

Ob obilici predpripravljene hrane, ki jo pripravimo sami ali kupimo, se pogosto sprašujemo, če je pogrevanje hrane varno in zdravo. Če se ravnamo po priporočilih v nadaljevanju, je uživanje pogrete hrane povsem varno, poleg tega na ta način poskrbimo, da manj zavržemo.

Danes je na voljo veliko živil, ki so že delno ali v celoti skuhana, na primer fižol iz pločevinke, kuhan in pakiran krompir ali kar cel predpripravljen obrok, kot sta jota ali ričet, v marsikateri trgovini z delikateso pa so na voljo tudi raznovrstno pečeno meso s prilogami in druge jedi. Taka živila oziroma jedi pred uživanjem le pogrejemo. Pri tem moramo upoštevati navodila za pripravo, ki jih je predvidel proizvajalec.

Hrano kuhamo, da je užitna, okusna in varna. Surov fižol (stročnice) so večinoma strupene, zato jih moramo termično obdelati, da so užitne. Krompir, gomoljčnice in žita pa pečemo oziroma kuhamo zato, da postane hrana bolj prebavljiva in da naše telo lahko bolje izkoristi hranila iz živil. Pečena in kuhana hrana je tudi bolj okusna in varna.

Kako preprečimo okužbe ali zastrupitve s hrano?

Potencialno nevarna živila so sveže meso, sveže ribe, surova jajca, mleko in hrana, ki je sestavljena iz omenjenih živil, ker lahko vsebuje patogene mikroorganizme. Optimalna temperatura za razvoj mikroorganizmov je med 5 in 63 °C. Če pa hrano določen čas termično obdelujemo pri temperaturah nad 70 °C, se hrana pasterizira in je varna za uživanje.

  • Perutnino skuhamo, ko je središčna temperatura živila 85 °C.
  • Preostalo meso in ribe moramo segrevati vsaj do 75 °C.
  • Mleko pasteriziramo, če ga 20 minut segrevamo pri 63 °C ali 15 sekund pri 72 °C.
  • Sadje in listnato zelenjavo moramo segreti do 70 °C.
  • Škrobna živila (krompir, testenine, stročnice, gomoljčnice) skuhamo, ko se temperature povzpnejo med 85 in 100 °C, s tem je škrob skuhan in užiten.
  • Ko je živilo že skuhano, ga lahko največ dve uri vzdržujemo pri temperaturi okrog 63 °C, nato ga moramo na hitro ohladiti v hladilniku ali predelati ali pa zavreči.

Kaj pa storimo v primeru, ko nam ostane hrana po obroku, ki smo ga sami pripravili in je ne želimo zavreči? Kako naj ravnamo, da bo pogreti obrok še vedno varen, užiten in seveda okusen? Ali bo takšna hrana še imela kakšno prehransko vrednost? Vse to in priporočila lahko najdete na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije: https://www.zps.si/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/9008-pogrevanje-hrane-da-ali-ne-4-2018